Izetbegović je vodil bosanske Muslimane v najhujših letih vojne.

Umrl je v sarajevski bolnišnici, v katero so ga prepeljali 10. septembra, ko je doma omedlel in si pri padcu zlomil štiri rebra. Umrl je zaradi kronične bolezni srca. Pokopali ga bodo v sredo v Sarajevu.

Izetbegović je zaradi bolezni in poslabšanih odnosov z zahodnimi državami leta 2000 zapustil politiko. Cenili pa so ga bosanski Muslimani in islamski voditelji z vsega sveta. Ostal je tudi častni predsednik vladajoče Stranke demokratične akcije.

"Na neki način smo tako Vzhod kot Zahod. Ker smo Muslimani, razumemo dileme islamskega sveta, ker smo evropski narod, razumemo težave zahodnega sveta," je menil Izetbegović in skušal graditi dobre odnose tako z Vzhodom kot Zahodom.

Proti Izetbegoviću so bosanski Srbi na haaškem sodišču vložili obtožnico zaradi genocida nad srbskim prebivalstvom. Izetbegović naj bi vedel za množične poboje civilistov in za nečloveško ravnanje z vojnimi ujetniki, vendar tega ni ustavil, so trdili v obtožbi.

Heroj v vojni, ne pa tudi v miru
Izetbegović se je rodil 8. avgusta 1925 v muslimanski družini v Bosanskem Šamcu na severu BiH-a. Po poklicu je bil pravnik. Vse življenje je bil antikomunist, zaradi islamske veroizpovedi pa je bil v zaporu dvakrat - od leta 1946 do 1948 zaradi članstva v nacionalističnih Mladih muslimanih, med letoma 1983 in 1988 pa zaradi Islamske deklaracije, ki jo je napisal 13 let pred tem.

Na prvih večstrankarskih volitvah v BiH-u leta 1990, na katerih so sicer zmagale tri nacionalistične stranke, je Izetbegović postal predsednik države. Med vojno v BiH-u (1992-1995) je s tem, ko je ostal v Sarajevu in vodil državo, za bosanske Muslimane postal heroj.

Od "daytonske trojice" živ le še Slobodan Milošević
Bil je eden od podpisnikov Daytonskega sporazuma, s katerim se je leta 1995 končala vojna v BiH-u. Po njegovi smrti je od podpisnikov sporazuma ostal med živimi le še nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević, ki mu zaradi vojnih zločinov sodijo pred haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine. Nekdanji hrvaški predsednik Franjo Tudjman je umrl leta 1999.

Za muslimanskega predstavnika v skupnem predsedstvu BiH-a je bil izvoljen leta 1996 in 1998. V svoji politični karieri je Alija Izetbegović doživel tako vzpone kot padce. Nasprotniki so mu očitali preveliko povezanost z nekdanjimi zaporniškimi prijatelji, slab izbor sodelavcev in omahljivost pri odločanju.

Mednarodna skupnost, ki je prispevala sredstva k ponovni gradnji BiH-a, pa je bila nad njim manj navdušena. Predvsem jih je motila prepočasna gospodarska reforma, za katero so plačevali z zavlačevanjem, da bi se tisoči beguncev vrnili na svoje predvojne domove. Poleg Izetbegovićeve SDA so kritizirali tudi srbske in hrvaške nacionaliste. Zahod je sumil tudi, da se Izetbegović ni znal ogniti korupciji.

Prvi odzivi na Izetbegovićevo smrt
Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH-u Paddy Ashdown je o Izetbegoviću dejal: "V resničnem smislu je bil oče svojega ljudstva. BiH brez njega danes ne bi obstajal".

Predsednik predsedstva BiH-a Dragan Čović je njegovi družini v imenu predsedstva BiH-a in v lastnem imenu poslal sožalno brzojavko.

Hrvaški predsednik Stipe Mesić je zapisal, da je Alija Izetbegović s svojo osebnostjo in političnim delovanjem močno vplival na dogajanje v Bih-u.

Slovenski predsednik Janez Drnovšek je izrazil sožalje predsedniku predsedstva BiH-a Čoviću. V sožalni brzojavki je izrazil osebno prizadetost ob smrti Izetbegovića, na katerega ga je vezalo osebno poznanstvo.