Ivica Račan se je rodil med drugo svetovno vojno leta 1944. Foto: RTV SLO
Ivica Račan se je rodil med drugo svetovno vojno leta 1944. Foto: RTV SLO
Ivica Račan in Stjepan Mesić
Hrvaški predsednik Stjepan Mesić je med prvimi poslal sožalno pismo članom SDP-ja. Foto: EPA
Ivo Sanader in Ivica Račan
Ivo Sanader je parlamentarnih volitvah leta 2003 premagal Ivico Račana. Foto: EPA
Janez Drnovšek
Drnovšek je Račana, s katerim sta podpisala prvi sporazum o meji med državama, obiskal na velikonočno nedeljo v zagrebški bolnišnici. Foto: EPA

Račan, politik, ki je pomembno zaznamoval obdobje od osamosvojitve Hrvaške vse do današnjih dni, je umrl v Kliničnem centru Rebro v Zagrebu, potem ko se mu je konec marca zdravstveno stanje začelo hitro poslabševati. Zdravniški konzilij je sporočil, da se je njegovo stanje naglo poslabšalo v noči na nedeljo, potem ko so mu odpovedali vitalni organi. Umrl je v nedeljo ob 3.05.

Žalna slovesnost bo v sredo
Pogreb in zadnje slovo bo na Račanovo željo v krogu družine in najbližjih prijateljev, zato stranka ne namerava objaviti ne datuma ne kraja pogreba. SDP poziva vse medije, da Račanovo zadnjo željo spoštujejo. Komemoracija za pokojnikom bo v sredo, 2. maja, v koncertni dvorani Vatroslava Lisinskega, na Iberlovem trgu pa bo od 13. ure dalje odprta žalna knjiga, v katero se lahko vpišejo vsi državljani.

Umik iz politike pred tremi meseci
Račan se je iz politike umaknil 31. januarja letos, ko so mu v desnem ramenu odkrili tumor. Nadaljnje preiskave v Münchnu so razkrile primarni tumor na levi ledvici, ki so mu jo poleg sečevoda in limfnih vozličev ter zasevkov v mišicah desnega ramena odstranili. V Zagreb se je vrnil 10. marca, ko je nadaljeval intenzivno zdravljenje.

O življenju in karieri Ivice Račana si lahko preberete tu.


11. aprila odstopil kot vodja socialdemokratov
Po hudem poslabšanju zdravstvenega stanja konec marca so preiskave pokazale, da se je tumor razširil na možgane. Račan, ki je znan po izjavi "Oblast lahko izgubim, časti pa ne", je 11. aprila odstopil z mesta predsednika opozicijskega SDP-ja, socialdemokratske stranke, ki jo je vodil 17 let.

Od vrha stranke, ki se je tedaj še zadnjič zbral ob njegovi bolniški postelji, je zahteval, da novega vodjo stranke izberejo na volilni konvenciji.

Hrvaška izgubila velikega človeka
Na spletni strani SDP-ja so v prvem odzivu na Račanovo smrt zapisali: "SDP in Hrvaška sta izgubila človeka, ki je vtisnil neizbrisen pečat v naša življenja in zgodovino te države." Hrvaški predsednik Stjepan Mesić je v sožalni brzojavki članom SDP-ja med drugim dejal, da je Račan močno zaznamoval dogajanje na Hrvaškem, omogočil demokratične spremembe v državi in ji odprl pot v Evropo.

Hrvaški premier Ivo Sanader je poudaril, da je bil Račan velik politik in dober človek, v zadnjih dveh desetletjih pa je bil eden glavnih akterjev sodobne hrvaške zgodovine. "Bila sva politična tekmeca, nasprotnika in se v marsičem nisva strinjala, imela sva različna mnenja," je dejal Sanader in dodal, da sta v pomembnih trenutkih znala premostiti razlike, predvsem glede nacionalnih interesov.

Predsednik hrvaškega sabora Vladimir Šeks je dejal, da je Hrvaška izgubila značajnega, pomembnega in velikega človeka, ki se je v zadnjem desetletju na političnem in javnem prizorišču izkazal kot državnik, politik, nekdanji predsednik vlade in predstavnik v saboru. Po Šeksovih besedah je Račan v času razpada Jugoslavije sprejel in se lotil spreminjanja takratnega političnega sistema in ideologije ter Hrvaški odprl pot v Evropo.

Sožalja iz Srbije, BiH-a in Avstrije
Novico o Račanovi smrti so žalostno sprejeli tudi v BiH-u, Srbiji in Avstriji. Avstrijski kancler in vodja avstrijskih socialdemokratov Alfred Gusenbauer meni, da je Račan bistveno pripomogel k demokratizaciji Hrvaške in da je imelo njegovo prizadevanje veliko vlogo pri tem, da je država postala del družine evropskih narodov. Predsednik evropskih socialistov in poročevalec o napredku Hrvaške na poti v EU Hannes Swoboda je dejal, da ima Račan zasluge za to, da je Hrvaška po obdobju predsedovanja Franja Tudjmana stopila na pot približevanja Evropi.

Sožalje hrvaškim socialedmokratom, hrvaškim državljanom in Račanovi družini so izrazili tudi hrvaški čan predsedstva BiH-a Željko Komšić, zunanji minister BiH-a Sven Alkaj in srbski predsednik Boris Tadić.

35 let na vrhu hrvaške politike
Račan je bil v vrhu hrvaške politike več kot 35 let. Med letoma 2000 in 2003 je vodil prvo hrvaško vlado, ki se je oblikovala po smrti hrvaškega predsednika Franja Tudjmana in končala mednarodno izolacijo države. Leta 2000, na prvih parlamentarnih volitvah po Tudjmanovi smrti, je Račanova stranka SDP premagala Tudjmanov HDZ, njegova vlada pa je zaslužna za izboljšanje podobe Hrvaške.

V času njegove vlade so pomembni premiki v slovensko-hrvaških odnosih leta 2001 privedli do sklenitve prvega sporazuma o meji med državama, t. i. sporazuma Drnovšek - Račan, od katerega pa je nato Račanova vlada odstopila, ker zanj ni dobila podpore v saboru.