Parksova je umrla v spanju v krogu svojih domačih. Takrat 42-letna šivilja je na avtobusu v mestu Montgomery v zvezni državi, znani po ostrem rasnem razlikovanju, zavrnila nekega belca, ki je želel, da mu odstopi sedež v prednjem delu avtobusa, ki je bil namenjen samo belcem.

Zaradi tega so jo priprli in oglobili za 14 dolarjev. Dogodek je pri temnopoltih prebivalcih sprožil množičen bojkot javnega prometa.

Bojkot, ki je trajal 381 dni, je organiziral in vodil baptistični pridigar Martin Luther King. Bojkot se je končal z odločitvijo vrhovnega sodišča, da mora avtobusna družba odpraviti ločevanje potnikov na svojih vozilih.

"Resnični razlog, zakaj nisem vstala, je bil občutek, da imam pravico, da se me obravnava kot vsakega drugega potnika. Predolgo smo že prenašali takšno ravnanje z nami," je dejala pozneje in se s tem odzvala na trditve nekaterih, da ni hotela vstati zaradi bolečin v nogah.

Leta 1957 je Parksova izgubila službo, zaradi številnih smrtnih groženj pa sta se z možem odločila preseliti na sever, v Detroit. Tam je nato delala kot pomočnica v pisarni demokratskega kongresnika.

Gibanje za pravice temnopoltih je leta 1964 doseglo vrh s sprejetjem zakona o državljanskih pravicah, ki je prepovedal rasno diskriminacijo. Martin Luther King je istega leta prejel Nobelovo nagrado za mir, štiri leta pozneje pa je umrl za posledicami atentata.