Pri Unicefu so opozorili, da je vpliv oboroženih spopadov na otroke letos dosegel uničujočo, najverjetneje rekordno raven. "Po skoraj vseh merilih je bilo leto 2024 eno najslabših let za otroke na območjih konfliktov, vse odkar obstaja Unicef - tako glede števila prizadetih otrok kot glede stopnje vpliva konfliktov na njihova življenja," je opozorila izvršna direktorica Catherine Russell.

"Pri otroku, ki odrašča na območju konfliktov, obstaja veliko večja verjetnost, da ne bo obiskoval šole, da bo podhranjen ali prisiljen zapustiti svoj dom - prepogosto celo večkrat - v primerjavi z otrokom, ki živi v miru. To ne sme postati nova normalnost. Ne smemo dovoliti, da bi generacija otrok postala kolateralna škoda vojn po vsem svetu," je dodala.

Po ocenah Unicefa na območjih oboroženih spopadov živi več kot 473 milijonov otrok oziroma skoraj peti otrok. Ta odstotek se je s približno desetih odstotkov v 90. letih prejšnjega stoletja namreč povečal na skoraj 19 odstotkov.

Konflikti se širijo, število razseljenih otrok se veča

Več otrok kot kdaj koli prej živi na območjih konfliktov ali pa je zaradi konfliktov in nasilja prisilno razseljenih. Do konca leta 2023 je bilo zaradi konfliktov in nasilja namreč razseljenih 47,2 milijona otrok, napovedi za leto 2024 pa kažejo na dodatne razselitve zaradi zaostrovanja konfliktov tudi v državah, kot so Haiti, Libanon, Mjanmar, Palestina in Sudan.

Rekordnemu številu otrok, ki so jih prizadeli konflikti, so kršene pravice, med drugim so pogosto med smrtnimi žrtvami in ranjenimi, ne obiskujejo pouka, nimajo dostopa do življenjsko pomembnih cepiv in so hudo nedohranjeni. Napovedi kažejo, da se bo to število samo še povečevalo, opozarja Unicef.

V Unicefu ob tem opozarjajo, da so posebej skrb vzbujajoče razmere za ženske in deklice, saj na območjih konfliktov pogosto poročajo o posilstvih in spolnem nasilju. V oboroženih spopadih so nasilju in kršitvam pravic običajno nesorazmerno izpostavljeni tudi otroci s posebnimi potrebami.