Kot poroča Reuters, so med razbitinami železni predmeti in letalski sedeži. Sorodniki in svojci 228 potnikov in članov posadke so tako dobili potrdilo najhujših pričakovanj. Prva ladja brazilske mornarice bo na omenjeno območje prispela v sredo, še sporoča brazilsko obrambno ministrstvo.
Iskanje črne skrinjice pravo Sizifovo delo
Kot ocenjujejo poznavalci, bo iskanje črne skrinjice, ki bi lahko ključno pripomogla k razkritju okoliščin, v katerih je letalo izginilo z radarjev, skorajda nemogoča naloga. Črna skrinjica, dejansko gre za dve ločini napravi, ki vsebujeta zvočne zapise v pilotski kabini in podatke instrumentov, ponuja najboljšo možnost za razkritje dogajanja v času pred nesrečo.
Če je skrinjica potonila več tisoč metrov globoko, kot menijo mnogi, bi njeno iskanje, sploh zaradi močnih tokov, dejansko pomenilo iskanje šivanke v senu. "Velika možnost je, da je snemalnik cel, toda glavni problem ostaja njegova najdba," je dejal Derek Clarke, direktor podjetja Divex, ki oblikuje in izdeluje vojaško in komercialno potapljaško opremo. "Če pomislite, kako dolgo so iskali Titanik, in da bodo razbitine veliko manjše, gre dejansko za iskanje šivanke v senu. Zelo hitro iščete na velikem območju in kaj hitro lahko preteče več mesecev, preden ustrezna oprema dejansko pregleda tako globoko območje."
V iskalni akciji poleg brazilskih in francoskih vojaških letal (Francozi so na iskalno akcijo napotili tri letala, Brazilci pa sedem, tudi take, opremljene s posebnimi senzorji, ki lahko v vodi zaznajo trupla) sodelujejo še ladje iz Francije, Španije, Senegala in Brazilije, ZDA pa so v pomoč pri iskanju ponudile svoj satelit, s katerim naj bi natančno ugotovili, kje se je nesreča zgodila. Posadke letal, ki sodelujejo v iskalni akciji, so območje iskanja zožile na nekaj ducat navtičnih milj na polovici poti med Brazilijo in zahodno Afriko.
Najhujše letalske katastrofe v zgodovini:
11. 9. 2001: teroristični napadi s štirimi letali v ZDA - 2.998 mrtvih;
27. 3. 1977: trčenje dveh boeingov 747 ameriške letalske družba Pan Am in nizozemskega prevoznika KLM na Tenerifih - 583 mrtvih;
12. 8. 1985: strmoglavljenje boeinga 747 Japan Air Lines v goro Osutaka na Japonskem - 520 mrtvih;
12. 11. 1996: trčenje boeinga 747 savdske letalske družbe in iljušina II-76 kazahstanske letalske družbe nad New Delhijem - 349 mrtvih;
3. 3. 1974: strmoglavljenje letala DC-10 prevoznika Turkish Airlines v bližini letališča Orly v Franciji - 346 mrtvih;
23. 6. 1985: zaradi eksplozije bombe, ki so jo postavili sikhovski skrajneži, je nad atlantskim oceanom v bližini irske obale strmoglavil boeing 747 družbe Air India - 329 mrtvih;
19. 8. 1980: v požaru na letališču v Riadu je zgorelo letalo Lockheed L-1011savdske letalske družbe - 301 mrtev;
3. 7. 1988: ameriška križarka je v Perzijskem zalivu pomotoma sestrelila letalo airbus A300 - 290 mrtvih
19. 2. 2003: strmoglavljenje iranskega vojaškega letala iljušin II-76 na jugovzhodu Irana - 275 mrtvih
25. 5. 1979: strmoglavljenje letala DC-10 prevoznika American Airlines v Chicagu - 273 mrtvih
21. 12. 1988: strmoglavljenje boeinga 747 družbe Pan Am nad škotskim Lockerbiejem zaradi podtaknjene bombe - 270 mrtvih
Eno izmed brazilskih letal, ki sodeluje v akciji, je sporočilo, da je v Atlantiku, približno 1.300 kilometrov od otoka Fernando de Noronha ob severovzhodni obali Brazilije, zaznalo nekakšne oranžne svetle točke, za katere so mislili, da so razbitine letala. Ker niso mogli potrditi, ali gre za ogenj, so tja poslali francosko trgovsko ladjo, ki je plula znotraj omenjenega območja, ki pa je poročala, da ni opazila nikakršnih letalskih razbitin.
Senegalska vlada je brazilske zračne sile opozorila, da naj bi v svojih teritorialnih vodah našli ostanke, ki bi lahko pripadali pogrešanemu letalu. Iskanje naj bi preusmerili na to območje, a podrobnejših informacij še ni.
Brazilska konzulka v Parizu Maria Celina Rodrigues je povedala, da reševalci iščejo razbitine letala, odpadle dele ali morebitne rešilne jopiče, ki plavajo na vodi, a da bo globina Atlantika močno oteževala iskanje.
Letalo izginilo z radarjev
Na letalu airbus 330-200 francoske družbe Air France (let AF 447), ki je iz Ria de Janeira letelo proti Parizu, je bilo 228 potnikov in članov posadke. Večina potnikov na letalu je bilo Brazilcev ali Francozov, poleg njih pa še 32 potnikov drugih narodnosti. Slovencev ni bilo med potniki na letalu.
Letalo je štiri ure po vzletu izginilo z radarskih zaslonov, zadnji stik z letalom pa so imeli v ponedeljek ob 3.14 po srednjeevropskem času, ko je pilot sporočil, da je v letalu prišlo do kratkega stika, potem ko so preleteli nevihtno območje z močno turbulenco. Francoski uradniki opozarjajo, da bi bilo lahko letalo poškodovano v nevihti, francoski in ameriški viri pa so takoj zavrnili možnost terorističnega napada.
Letalo poletelo naravnost v nevihto
Izvršni direktor Air Francea Pierre-Henri Gourgeon je povedal, da vzroka nesreče še ne poznajo, da pa je je sosledje več deset tehničnih sporočil, ki so jih prejeli, potem ko je letalo že izginilo z radarja, pokazalo na več tehničnih napak na električnem sistemu in sistemu za tlak. Po besedah Gourgeona je bil to prvi tovrsten incident na letalu, ki je že opravilo 18.870 ur poletov, zadnja vzdrževalna dela pa so bila opravljena 16. aprila letos.
"Mogoče je, da je takoj zatem, ko smo dobili sporočila, nastopil vpliv Atlantika. Letalo je letelo na višini 10.670 metrov, kar pomeni, da je lahko priletelo naravnost v najbolj naelektren del nevihte, kjer ga je zadela strela," je Gourgeon povedal novinarjem na letališču Charles de Gaule in dodal, da bo, če ne bodo našli preživelih, to najhujša katastrofa v 75-letni zgodovini Air Francea.
Strokovnjaki so prepričani, da dejanskega vzroka nesreče ne bo mogoče določiti, dokler ne bodo našli ostankov airbusa 330-200 in njegove črne skrinjice.
Francoski par, zdravnik Claude Jaffiol in njegova žena, sta zaman skušala dobiti sedeža na nesrečnem letalu. "Zelo sva poskušala, a je bil let poln," je povedal Jaffiol, ki je presrečen, da se z ženo nista vkrcala na letalo, in dodal: "Imela sva neverjetno srečo, najine misli so pri svojcih pogrešanih." Jaffiolova naj bi v Pariz poletela danes.
Francoski predsednik Nicolas Sarkozy se je na pariškem letališču Charles de Gaulle, kjer so za svojce pogrešanih vzpostavili krizni center, srečal s sorodniki morebitnih žrtev. Povedal jim je, da so možnosti, da bi našli preživele, resnično majhne in da gre za katastrofo, ki se Air Franceu še ni zgodila. Svojcem je zaupal še, da bo iskanje pogrešanega letala izjemno težavno, saj se je drama zgodila sredi noči nad Atlantikom.
B. T./K. T.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje