Potem ko je ameriški žvižgač Edward Snowden pred meseci svetovni javnosti razkril tajne programe nadzora za prisluškovanje elektronskim komunikacijam, na dan vseskozi prihajajo nove podrobnosti v vohunskem škandalu, ki je odmeval po vsem svetu. Zdaj se je razkrilo, da so uslužbenci NSA-ja vohunili tudi v zasebne namene.

Med letoma 1998 in 2003 je eden izmed uslužbencev NSA-ja iz zasebnih interesov prisluškoval telefonskim pogovorom več žensk, so pojasnili pri agenciji. Njegovo početje je odkrila njegova partnerica, uslužbenec pa je nato dal odpoved, še preden bi mu izrekli kazen. Brez kazni jo je odnesel tudi neki drug uslužbenec, ki je med letoma 2001 in 2003 vohunil za tremi ženskami.

NSA je omenjene primere javnosti razkril na vprašanje senatorja Chucka Grassleyja in po njegovih navedbah se je od leta 2003 zgodilo 12 podobnih primerov. V treh primerih preiskava še poteka. Številne kršitve so sicer odkrili z uporabo detektorja laži, nekateri uslužbenci pa so svoje početje sami razkrili.

Za primere vohunjenja uslužbencev NSA-ja v zasebne namene je javnost izvedela že poleti, nato pa je senator Grassley od agencije zahteval še podrobnejša pojasnila.

Tudi v preteklosti nečedna početja
Nove podrobnosti o dejavnostih NSA-ja so sicer v javnost prišle tudi v sredo, ko so bili objavljeni dokumenti agencije iz časov hladne vojne. Ti razkrivajo, da je NSA vohunil za ameriško ikono boja za človekove Martinom Luthrom Kingom, boksarjem Mohamedom Alijem, novinarji New York Timesa ter Washington Posta ter ameriškima senatorjema.

Prav tako so vohunili za znanimi nasprotniki vietnamske vojne. Operacija, imenovana Minaret, je trajala šest let. Končali so jo leta 1973, kmalu po tem, ko je bila ameriška administracija takratnega predsednika Richarda Nixona vpletena v afero Watergate. Za operacijo Minaret je javnost sicer izvedela že nekaj let po njenem koncu, vse do danes pa ji niso bila znana imena oseb, za katerimi je NSA vohunil.

Med drugim je agencija tako nadzorovala tudi telefonske pogovore v tujino dveh ameriških senatorjev, demokrata Franka Churcha in republikanca Howarda Bakerja.

Iz v sredo objavljenih dokumentov je tudi razvidno, da je NSA vnaprej pridobil informacije o načrtovani gradnji Berlinskega zidu, vendar pa opozorila niso prišla do takratnega ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja.

NSA je že 9. avgusta 1961, štiri dni pred začetkom gradnje Berlinskega zidu, pridobila sporočilo v tedanji Nemški demokratični republiki vladajoče stranke SED o načrtih za zaporo mejnih prehodov v Berlinu za pešce. NSA je takrat ta podatek ovrednotila kot "prvi korak v načrtu za zaprtje meje".

Raziskovalni inštitut univerze George Washington je že pred leti zahteval predajo arhiva NSA-ja glede podatkov o vlogi NSA-ja v hladni vojni. Julija letos je pristojna komisija ameriške administracije dovolila dostop do dokumentov, vsebino katerih so nato razkrili v sredo.