Kjer koli, kadar koli, s komer koli - živimo v času selfijev. Na Instagramu je vsako sekundo objavljenih več kot tisoč fotografij s ključnikom selfi. Foto: Reuters
Kjer koli, kadar koli, s komer koli - živimo v času selfijev. Na Instagramu je vsako sekundo objavljenih več kot tisoč fotografij s ključnikom selfi. Foto: Reuters
Indija
Indija prednjači po številu smrti zaradi selfijev tudi zaradi številnih prebivalcev in velike priljubljenosti prenosnih telefonov. Foto: AP
Mumbaj
Selfiji ob obali Mumbaja, kjer voda lahko hitro naraste, so zahtevali že več življenj. Foto: AP
Mumbaj
Mumbajska policija opozarja na previdnost v monsunski sezoni tudi na Twitterju. Foto: Twitter/Mumbai Police
Rusija
V Rusiji so uvedli nove opozorilne znake za dejavnosti, pri katerih telefon v roki še posebej odsvetujejo. Foto: Twitter/Rusko notranje ministrstvo
Opica
Znameniti opičji selfi je leta 2011 v deževnem gozdu indonezijskega otoka Sulavesi posnel makak Naruto. Fotografije so postale prave spletne uspešnice, a kar šest let je trajalo, da se je razrešil sodni spor okoli tega, kdo ima avtorske pravice zanje. Naruto je namreč med fotografiranjem uporabil fotoaparat fotografa Davida Slaterja. Slater se je sprva odpovedal pravici do fotografij, zato je selfije objavila tudi spletna stran Wikipedija. A Slater si je pozneje premislil in od Wikipedije zahteval, naj fotografije umakne. Nato se je v spor vključila še organizacija za zaščito živali Peta, ki je zahtevala, da postane skrbnica avtorskih pravic fotografij in da gre ves zaslužek od njihove prodaje v sklad za hrano in bivališče Naruta. Sodnik William Orrick je lani odločil, da žival ne more biti označena kot avtor fotografij, čeprav jih je sama posnela, ampak so kot avtorja imenovali Slaterja. Foto: AP
Selfi
Ena najpogostejših položajev pri selfiju so našobljene ustnice - vsaj tako pravi statistika. Foto: Reuters
Selfi
Poziranje sirskih prebežnikov, potem ko so uspešno prišli iz Turčije čez Egejsko morje na grški otok Lezbos. Foto: Reuters
Selfi
Na selfije niso imuni niti politiki - leta 2016 se je kanadski premier Justin Trudeau ovekovečil v družbi takratnega ameriškega predsednika Baracka Obame. Foto: Reuters
Selfi
Selfi z ukrajinsko zastavo na eni izmed moskovskih zgradb. Foto: Reuters

"Killfi", "ekstremni selfi", "smrt zaradi samovšečnosti". Selfiji so postali nekaj tako običajnega, da le redko pomislimo, da bi lahko bili nevarni, kaj šele usodni. Pa so lahko. V raziskavi, naslovljeni Me, Myself and My Killfie: Characterizing and Preventing Selfie Deaths (Jaz in moj 'killfi": Prepoznavanje in preprečevanje smrti zaradi selfija), ki sta jo univerza Carnegie Mellon iz Pensilvanije in Indraprastha Institute of Information iz New Delhija opravila med marcem leta 2014 in septembrom leta 2016, so ugotovili, da je bil v tem obdobju selfi vzrok za najmanj 127 smrti. Za največ ljudi so bili usodni padci s pečin, visoka voda ali trk z vozilom, medtem ko so na lovu za čim več všečkov in komentarjev bolščali v svoj pametni telefon.

Izmed vseh držav po številu smrti zaradi selfijev izstopa Indija, kjer se je po podatkih omenjene raziskave zgodila več kot polovica smrti – 76. Leta 2014 se je v tej državi zgodila tudi najbolj množična smrt, za katero so oblasti kot uradni vzrok navedle selfi. Deset mladeničev je skušalo med zabavo na jezeru Maharaštra narediti popolno fotografijo, a niso bili pozorni na težo in čoln se je potopil. Umrlo je sedem ljudi.

"Naj delanje selfijev ne pomeni jemanja lastnega življenja"
Največ smrti med selfijem v Indiji se zgodi v glavnem mestu Mumbaj. Med njimi je bila neka 17-letnica, ki je pozirala s svojim telefonom na obalni promenadi in ni opazila visokega vala, ki je pljusknil na cesto in jo odnesel s seboj. Nekaj mesecev predtem je želja, objaviti slikovito, všečkano, deljeno, komentirano fotografijo samega sebe, v mestu odnesla še dve mladi življenji.

Mumbajska policija je zaradi takih in podobnih primerov lani uvedla policijski nadzor na točkah, na katerih mladi in stari najpogosteje pritiskajo na fotoaparat na svojem telefonu. "Najnevarneje je, ko je plima visoka ali ko je slabo vreme. Takrat se najde veliko objestnežev, ki izzivajo svojo usodo s telefonom v rokah," je za Telegraph dejal vodja mestne policije Paramdžit Dahija.

Slovenska policija nima podatkov o tem, da bi bilo delanje selfijev uradni vzrok kakšne nesreče ali smrti v naši državi. Pri uporabi prenosnih telefonov na javnih krajih policija izpostavlja splošna opozorila. "Kljub stalni dostopnosti oziroma uporabi prenosnih telefonov in drugih tehničnih sredstev (kamere, slušalke, IT-naprave) morajo uporabniki skrbeti za svojo varnost in se zavedati, da so na javnih krajih, v prometu, na izpostavljenih mestih, kjer je veliko ljudi, razmere lahko nepredvidljive, zato je njihova pozornost na okolico z vidika varnosti še toliko bolj pomembna," je za MMC dejal Drago Menegalija, ki meni, da prepoved delanja selfijev na nekaterih točkah v Sloveniji po zgledu drugih mest "ne bi bila učinkovita in sorazmerna". "Na izpostavljenih turističnih krajih, kjer je povečana koncentracija ljudi, nevarnih mestih ipd., je mogoče s hišnim redom oziroma z opozorili prepovedati ali omejiti nevarno in neprimerno vedenje," je dodal.

Mumbajska policija pred tovrstno nevarnostjo opozarja tudi na tvitih. Lani, ob začetku monsunske sezone, so tako zapisali: "Naj delanje selfijev ne pomeni jemanja lastnega življenja" in "Selfiji so prepovedani, saj nihče ne želi, da umrete".

V Goi 24 prepovedanih območij za selfije
Turistično zelo priljubljena indijska država Goa, ki vsako leto sprejme šest milijonov obiskovalcev, je šla še korak dlje in je konec junija letos na različnih mestih ob svoji obali označila "območja brez selfijev", da bi s tem rešila kakšno življenje domačinov ali turistov. Mestno vodstvo je namreč, zaskrbljeno zaradi poškodb in smrti zaradi selfijev, določilo 24 najnevarnejših mest, na katerih je snemanje selfijev po novem kaznivo dejanje. Gre predvsem za pečine, priljubljene obale in odmaknjene morske čeri. Sredi junija sta namreč dva indijska počitnikarja v ločenih nesrečah splezala na skalo sredi morja, da bi svoje prijatelje in sorodnike navdušila z izjemno fotografijo, a je oba odnesla voda in sta se utopila.

Nekaj žrtev je v Indiji zahtevalo tudi plezanje na nevarne skale s pametnim telefonom v rokah. Neki moški je splezal na vrh slapa Gokak in želel posneti svoj dosežek, a objave ni dočakal. Pred dvema letoma se je neki mladenič želel fotografirati ob ranjenem medvedu, a ga je kosmatinec razmrcvaril do smrti. Lani pa se je neki 28-letnik priplazil v prepovedano območje naravnega parka v Bengaluruju, da bi na fotografski zaslon ovekovečil sebe in slona. Žival ga je tako poteptala, da mu niso mogli pomagati.

Januarja se je neki moški postavil na železniške tire, da bi posnel vlak, ki brzi mimo. Napačno je ocenil razdaljo do vlaka, trčenje je bilo neizogibno.

V zvezni državi Karnataka pa se je lani zgodila tragična nesreča, ko je razigrana druščina vojaških kadetov uživala v vodnih norčijah v ribniku ob templju v bližini Bangaloreja. Kopali so se, potapljali, skakali na glavo ... in snemali selfije. Na enem izmed njih je videti deset veselih fantov, ki strmijo v fotoaparat, a nihče izmed njih za seboj v vodi ni opazil glave, ki je komaj še gledala nad gladino - bil je njihov prijatelj, ki se je v ribniku utopil. Pogrešali so ga šele čez nekaj ur. Ker so se v naslednjih mesecih zgodile še štiri podobne smrti, so oblasti sprožile kampanjo, med katero so ozaveščale, da tudi selfiji lahko ubijajo, piše BBC.

Selfiji v nevarnih okoliščinah so postali mantra
Zakaj je ta obsedenost s selfiji prešla meje zdravega okusa prav v Indiji? V državi je kar 1,1 milijarde lastnikov prenosnih telefonov, 300 milijonov ljudi pa uporablja pametne telefone. Psihologinja Salma Prabhu je za portal Times of Indija dejala: "Gre za norijo, ki je obsedla vse, stare in mlade. Posneti selfi v nevarnih okoliščinah in ga čim prej objaviti na Facebooku, Instagramu in SnapChatu je postala mantra. Bolj kot vse drugo je pomembno število ogledov, všečkov, emodžijev, deljenje objav in število sledilcev. S pozitivnimi komentarji si ljudje dvignejo nizko samopodobo. Vsi želijo biti vidni vsaj v vzporednem svetu. Tehnološki napredek na tem področju je res izjemen, a obenem povzroča, da postanemo preveč navdušeni in sami sebe spravimo v nevaren položaj. Kaj nam bo veliko všečkov, če bomo zaradi njih končali v bolnišnici ali celo še kaj hujšega."

V Indiji se je torej zgodilo več kot 60 odstotkov vseh "smrti zaradi samovšečnosti", kot snemanje samega sebe v čim boljši luči na pametni telefon in objavljanje te fotografije na družbenih omrežjih v želji po čim večji priljubljenosti označujejo nekateri. V tem obdobju je med delanjem selfija devet ljudi umrlo tudi v Pakistanu, osem v ZDA, šest v Rusiji, po štirje na Filipinih in na Kitajskem in trije v Španiji. V nekaterih drugih državah so obravnavali po dva ali en takšen primer.

Zdravstvena pomoč zaradi "selfijevskega zapestja"
Najpogostejši vzroki smrti med fotografiranjem samega sebe so padec z gore, utopitev ali prometna nesreča. Statistika tudi kaže, da so žrtve večinoma mlajši od 40 let. V prvi polovici leta 2017 je med snemanjem selfija umrlo 29 ljudi; za primerjavo, v istem obdobju je bil le za pet ljudi usoden napad morskega psa. Irski portali so lani celo poročali, da je samo poleti več kot deset ljudi moralo poiskati zdravniško pomoč zaradi "selfijevskega zapestja" – zlomljenega zapestja zaradi fotografiranja samega sebe s prenosnim telefonom.

Rusija nad selfije s povednimi piktogrami
Indija sicer ni edina država, ki je napovedala selfijem "vojno". V Rusiji so že leta 2015 sprožili akcijo, s katero so opozarjali na snemanje selfijev na neprimernih mestih in ob neprimernem času. Leta 2014 so v državi policisti namreč obravnavali najmanj 100 nesreč, ki so se zgodile s telefonom v roki. Neka 21-letna Moskovčanka se je tako med snemanjem selfija po nesreči ustrelila v glavo, najstnik je umrl, ko se je želel fotografirati na železniškem mostu in se zapletel v žice, dvema mladeničema je v rokah razneslo granato, s katero sta se želela fotografirati, za nekega pilota pa je bilo usodno fotografiranje v pilotski kabini med letenjem.

"Kulski selfi vas lahko stane življenja," se je glasil geslo na letakih, ki jih je izdalo rusko notranje ministrstvo. Ob tem je predstavilo več piktogramov, ki opozarjajo na nevarne situacije za selfi, kot so na primer med držanjem orožja v roki, na prometni avtocesti, med približevanjem vlaka, plezanje po električnem drogu, vožnja s čolnom, hoja po stopnicah, hoja v gorah ali v bližini divjih živali. "Na žalost opažamo, da število nesreč, v katere so vpleteni ljubitelji telefonskih avtoportretov, stalno raste. Ta težava resnično obstaja in lahko vodi v zelo neprijetne posledice," je za RT takrat dejal predstavnik ministrstva.

Tek pred bikom - in še poziranje zraven
Mestni veljaki v Pamploni, mestu na severu Španije, ki slovi po vsakoletnem množičnem teku pred biki, pa so že pred leti opazili, da so nekateri udeleženci teka tako predrzni in lahkomiselni, da med že tako nevarnim početjem skušajo za povrh snemati še selfije. Zato so se temu odločili narediti konec in od leta 2014 so selfiji med tekom prepovedani z zakonom. Naslednje leto so denarno kaznovali tri Britance, ki se vseeno niso mogli upreti temu početju; dva sta se fotografirala, ko so jima bili biki tik za petami, tretji pa je tradicionalni tek spremljal z brezpilotnim letalnikom. Zakon namreč pravi, da je z denarno kaznijo največ 2.000 evrov kaznovan vsak, ki ogroža življenja ljudi s snemanjem ali fotografiranjem med tekom.

Beseda leta, svetovni dan selfija ...
Selfi se je tako ukoreninil v sodobno družbo, da ga je leta 2013 priznani Oxfordski slovar celo imenoval za "besedo leta". Že leto prej je to besedo revija Time uvrstila med deset najbolj "modnih" besed leta, od leta 2014 pa je "selfie" tudi uradno priznana beseda pri priljubljeni igri sestavljanja besed Scrabble. Angleška beseda "selfie" je bila sicer prvič uporabljena leta 2003 v Avstraliji, ko si je neki mladenič fotografiral svoj obraz, saj je želel pokazati, kako se je pijan udaril v ustnico, in to fotografijo objavil, piše AFP. A prvi selfi je bil posnet že dolgo predtem, leta 1839. "Zakrivil" ga je ameriški fotograf Robert Cornelius, ki je s fotoaparatom sam sebe fotografiral, da bi preizkusil novo tehniko osvetlitve. Strokovnjaki danes ocenjujejo, da je moral Cornelius za fotografijo na istem mestu stati med tri do 15 minut.

Od leta 2014 obstaja tudi svetovni dan selfija - to je 21. junij, ko je britanska medijska hiša BBC predstavila projekt "Kdo mislimo, da smo", s katerim je pozvala ljudi, naj se fotografirajo v družbi ljudi ali predmetov, s katerimi se identificirajo. Najbolj množični selfi je bil posnet marca leta 2015 v Indiji, ko se je s pomočjo palice za delanje selfijev pred en pametni telefon postavilo kar 2.151 ljudi. Najbolj deljen selfi na družbenih omrežjih pa je še vedno tisti, ki ga je TV-voditeljica in komičarka Ellen DeGeneres leta 2014 naredila med podelitvijo oskarjev. V eni uri je objavo s kopico zvezdniških obrazov retvitalo več kot milijon ljudi.

In še en zanimiv podatek - v raziskavi, ki jo je Kalifornijska univerza objavila leta 2016, so ugotovili, da je delanje selfijev neposredno povezano z naraščanjem občutka sreče. Samo, da sreča ne postane nesreča.