Skoraj 800 Otočanov se je včlanilo v Dignitas, 34 ljudi, za katere je trpljenje že postalo neznosno, pa je pripravljenih, da odpotujejo v Zürich na smrtonosni odmerek zdravil.

Desetkratno povečanje števila Britancev, ki so se od leta 2002 pridružili Dignitasu, bo gotovo sprožilo razpravo o zakonu, ki v Veliki Britaniji prepoveduje samomor z asistenco.

"Zakon zaostaja za javnim mnenjem"
V torek bo 46-letna Debbie Purdy, ki trpi za progresivno multiplo sklerozo, na najvišjem britanskem sodišču prosila za odločitev, ali bodo njenega soproga sodno preganjali, če ji bo pomagal odpotovati v tujino umret.

V naslednjih dneh naj bi tudi vplivna skupina političnih veljakov, ki jo vodita Lord Falconer in Baroness Jay, nekdanja ministra Blairovega kabineta, skušala doseči konec "zastarele in nehumane situacije", v kateri sorodniki ali prijatelji tvegajo do 14 let zaporne kazni, če odpotujejo s svojimi najbližjimi v tujino na evtanazijo.

"Gre za tragično anomalijo, da ljudem, ki se želijo le še zadnjič posloviti od svojih dragih, grozi 14 let zapora," meni Jay. "Zakon na tem področju je nesmiseln in parlamentarci pri tej tematiki močno zaostajajo za javnim mnenjem."

Čakajoč na datum
34 Britancev, ki so jim dali "provizorično zeleno luč" za smrt, so podali dokumentirane dokaze svojega stanja, zaslišali pa so jih tako zdravnik kot tudi Ludwig Minelli, ustanovitelj Dignitasa, ki sta jih označila za duševno prisebne za tako odločitev. Enemu izmed skupine bodo pomagali že zelo kmalu, štirje imajo določene datume, preostalih 29 nanje še čaka.

Po podatkih Dignitasa je svoje trpljenje pri njih končalo 15 Britancev leta 2003, 26 leta 2006, osem v prvih pet mesecih leta 2008 in 23 v zadnjih 12 mesecih.

Sarah Wootton, predsednica organizacije Dignity in Dying (Dostojanstvo v smrti), ki se bojuje za pravico do evtanazije, komentira: "Te številke kažejo, da stanje v tej državi sili ljudi v težke in nevarne odločitve - da se odpravijo v tujino po pomoč pri samomoru, da prosijo svojega zdravnika oz. sorodnika, da jim pomaga umreti, ali pa da se poskušajo ubiti sami, pri čemer nekateri pristanejo še na slabšem kot prej."

Woottonova še meni, da v VB očitno narašča potreba po dobro regulirani, zakoniti pravici za neozdravljivo bolne, ki so duševno sposobni, da končajo svoje življenje, če to želijo.

K. S. (po Guardianu)