Odločitev naj bi formalno potrdili obrambni ministri na zasedanju, ki se začne v torek v Bruslju, dokončno pa voditelji članic na vrhu Nata v Varšavi 8. in 9. julija. Glede na Stoltenbergove napovedi bodo Estonija, Latvija, Litva in Poljska dobile vsaka po en "robustni večnacionalni bataljon". "To bo poslalo jasen signal, da je Nato pripravljen braniti vsako zaveznico," je poudaril Stoltenberg.

Časovnica napotitve še ni znana
Sile v teh bataljonih naj bi redno rotirale in naj ne bi bile stalno nameščene na območju omenjenih držav. Tako naj Nato ne bi kršil dogovorov z Moskvo, da ne bo nameščal stalnih sil na območju držav, ki so bile nekdaj del Varšavskega pakta. Kdaj naj bi bataljone napotili na teren, Stoltenberg ni povedal.

Nosilci Američani, Britanci in Nemci
Skupno naj bi novi bataljoni šteli od 3.000 do 4.000 vojakov. ZDA, Velika Britanija in Nemčija so že napovedale, da bodo vodilne sile v treh bataljonih. Kdo bo zagotovil glavnino sil za četrtega, še ni znano.

Baltske države in Poljska se počutijo ogrožene
Odločitev o napotitvi bataljonov v baltske države in na Poljsko bo zelo verjetno povzročila dodatne napetosti v odnosih Nata z Rusijo, ki kritizira, da širitve Nata ogrožajo rusko varnost. Na drugi strani pa se Nato - zlasti baltske države in Poljska - počuti ogroženega zaradi ruskih dejanj v Ukrajini - od priključitve ukrajinskega polotoka Krim do spodbujanja proruskih upornikov na vzhodu države.

Odzivi Nata povsem obrambne narave
Stoltenberg je znova ponovil, da so odzivi Nata na ukrajinsko krizo povsem obrambne narave in da zavezniki ne iščejo nobene konfrontacije z Rusijo. "Nato je sprejel robustno akcijo za zaščito naših držav in okrepitev stabilnosti v naši soseščini. Izzivi, s katerimi se srečujemo, so vztrajni. Zato moramo biti pripravljeni na dolgoročno delovanje," je dodal Stoltenberg.

Odločitev o napotitvi bataljonov sodi v okvir okrepljene vnaprejšnje navzočnosti Natovih sil na vzhodu in je del celostnega svežnja priporočil za krepitev odvračalne in obrambne drže zavezništva.

Nato tudi o sodelovanju z EU-jem in Ukrajino
Ministri bodo na dvodnevnem vrhu v Bruslju razpravljali še o krepitvi sodelovanja med Natom in Evropsko unijo. Poudarek razprave, na kateri bosta sodelovala tudi obrambna ministra Švedske in Finske, bo na izgradnji obrambnih sposobnosti držav na jugu, pomorska varnost v Sredozemlju in Egejskem morju ter skupno upiranje hibridnim grožnjam. V sredo bodo ministri obravnavali delovanje Nata v bližnji in daljni soseščini. Najprej bodo govorila o sodelovanju Nata in Ukrajine, kjer zavezništvo nudi pomoč pri reformi ukrajinskega obrambnega sistema.