Po prijetju so ga odpeljali v zračno bazo blizu prestolnice Tegucigalpa, od tam pa so ga z vojaškim letalom prepeljali v Kostariko, ki jo je zaprosil za zatočišče. Vojska je zatem obkolila predsedniško palačo, okoli katere se je zbralo večje število predsednikovih privržencev in protestiralo proti dejanjem vojske.
V Kostariki pa je Zelaya pozval svoje državljane, naj se državnemu udaru uprejo na miren način in zaščitijo demokracijo v državi. Svoje zaveznike je prosil, da vzpostavijo dialog z "agresorjem", hkrati pa je opozoril, da uzurpirana vlada ne more in ne bo priznana. Menil je tudi, da bi morale ZDA zahtevati vzpostavitev legitimne vlade v Hondurasu.
Venezuelski veleposlanik pri Organizaciji ameriških držav Roy Chaderton pa je dejal, da je vojska v Hondurasu skupaj s honduraškim zunanjim ministrom "ugrabila" veleposlanike Venezuele, Nikaragve in Kube.
Chavez obljublja strmoglavljenje novih oblasti
Temu je sledil zelo oster odziv venezuelskega predsednika Huga Chaveza, sicer Zelayevega prijatelja, ki je svoji vojski ukazal, naj bo v pripravljenosti. "Če bo v Hondurasu prisegla nova vlada, jo bomo zrušili. Zrušili jo bomo, to vam povem," je v javnosti spregovoril Chavez. Ob tem je opozoril, da, če bo venezuelski veleposlanik v Hondurasu poškodovan ali če se bo izkazalo, da so vojaki vdrli v veleposlaništvo, bo sledil vojaški odgovor.
Hiter odziv EU-ja in ZDA
Na dogodke v Hondurasu se je odzval ameriški predsednik Barack Obama, ki je zaskrbljen nad potekom dogodkov v Hondurasu, politične in druge akterje v tej državi pa je pozval, naj spoštujejo demokratične norme in vladavino zakona. "Vse napetosti in spore je treba rešiti mirno z dialogom in brez zunanjega vmešavanja," je nadaljeval Obama. Tudi ameriška zunanja ministrica Hillary Clinton je obžalovala akcijo vojske v Hondurasu in vse strani pozvala, naj spoštujejo ustavni red in vladavino prava.
Na dogodke so se odzvali tudi zunanji ministri EU-ja, ki so obsodili državni udar. Češki zunanji minister Jan Kohout je dejal, da gre za nesprejemljivo kršitev honduraške ustave, hkrati pa je zahteval takojšnjo izpustitev Zelaya.
Želel še en mandat
Predsednik Zelaya je želel izpeljati referendum, s katerim bi zagotovil spremembo ustave, ki bi mu dovoljevala kandidaturo za še en mandat na predsedniških volitvah. Ker mu pri organizaciji referenduma - zavrnili so ga tako vrhovno sodišče, kot tudi kongres in člani njegove stranke - ni želel pomagati poveljnik generalštaba Romeo Vasquez, ga je predsednik pred enim tednom odstavil. Odstopil je tudi obrambni minister Edmundo Orellana.
ZDA zanikajo vpletenost v dogajanje
Za španski časopis El Pais je v intervjuju, ki je bil objavljen danes, Zelaya dejal, da je bilo že vse pripravljeno za vojaški udar, ki pa ga ameriško veleposlaništvo ni dovolilo. "Vse je bilo pripravljeno za udar, in če bi ga ameriško veleposlaništvo odobrilo, bi se zgodil. Ampak tega niso storili ... V svoji pisarni sem ostal, zahvaljujoč ZDA," je povedal predsednik.
Dodal je, da je v petek ob 1. ali 2. uri zjutraj kongres sprejel ukrep, s katerim bi ga onesposobili, mobilizirana pa je bila tudi že vojska. "Ampak prišli so telefonski klici - ne vem od kod in za koga - ampak ti klici so ustavili udar," za El Pais pojasnjuje Zelaya. Bela hiša je sicer v odzivu že zavrnila kakršnokoli vpletenost ZDA v državni udar.
Prijeli so ga le eno uro preden bi se morala odpreti volišča, na katerih bi državljani lahko izrazili podporo predsedniku, oziroma njegovo željo po vnovični kandidaturi zavrnili. Volilne skrinjice in lističi so že bili pripravljeni na voliščih.
V Hondurasu bi morale predsedniške volitve potekati 29. novembra letos, ustava pa za vsakega predsednika predvideva le en mandat.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje