Zaposleni v gospodarstvu so splošno stavko izvajali štiri ure, v javnem sektorju pa poteka celoten delavnik. Zaradi stavke je bilo nekaj ur popolnoma ohromljeno življenje, saj so stavkali tudi zaposleni v javnih prevoznih podjetjih. V šolah so izvedli enourno stavko.

Največje sindikalne centrale, CGIL, CISL in UIL, so svojih 12 milijonov privržencev pozvale, naj se s stavko uprejo načrtom vlade, ki namerava zaradi varčevanja v prihodnjem letu močno okrniti nekatere socialne transferje.

Po mnenju sindikatov bodo varčevalne ukrepe v višini 20 milijard evrov občutili številni državljani, država pa lahko zaradi takega proračuna obuboža.

Stavka v času okrevanja?
Privrženci vladne politike obtožujejo sindikate, da ogrožajo gospodarstvo ravno v trenutku, ko so se pokazali prvi znaki njegovega okrevanja. Gospodarski svetovalec italijanskega premierja Silvia Berlusconija Renato Brunetta je dejal, da so sindikati organizirali stavko, ker so postali politična stranka. Berlusconi pa je dejal, da je stavka nepotrebna.

Proračun ni daljnosežen
Kritiki proračuna opozarjajo, da ta ne predvideva daljnosežnih ukrepov za oživitev gospodarske rasti in ohranitve kupne moči. Za 3,1 milijarde evrov manj sredstev bodo dobile tamkajšnje oblasti, zato bodo trpeli socialni izdatki.

Za dve milijardi naj bi se znižala tudi sredstva, ki jih podjetja namenjajo za socialno varnost zaposlenih.

Zahteve EU-ja za znižanje primanjkljaja
Vlada zagovarja take ukrepe, saj naj bi le tako pokrili luknjo v proračunski blagajni, ki je večja od pričakovanj. Zmanjšanje proračunskega primanjkljaja na 3,8 odstotka BDP-ja od Italije zahteva tudi Evropska unija.

To je že peta splošna stavka v Italiji, odkar je leta 2001 premier postal Silvio Berlusconi, zadnja pa je bila pred enim letom, ko so sindikati nasprotovali znižanju davkov, kar po njihovem mnenju koristi samo bogatim.