Skrb glede tihotapljenja otrok se je pojavila, potem ko je predsednik DR Kongo Joseph Kabila septembra leta 2013 ukinil dovoljenja za izstop iz države za posvojene otroke, kar je za otroke, ki so jih že dodelili tujim družinam, povzročilo veliko negotovosti. Tuje družine, ki so želele posvojiti otroke iz DR Konga, so tako za pretihotapljenje otrok iz države drago plačale mrežam tamkajšnjih posrednikov.

Po podatkih UNICEFA je DR Kongo, kjer živi 68 milijonov ljudi, dom tudi za več kot štiri milijone afriških sirot in je med državami, ki so poleg Kitajske, Etiopije in Ukrajine najpogostejša izbira ameriških staršev, ki si želijo posvojiti otroka. Med letoma 2010 in 2013 so posvojitve kongovskih otrok v ZDA narasle za 645 odstotkov, sistem pa je nato pred dvema letoma naletel na oviro zaradi ukinitve dovoljenj za izhod iz države.

Črni trg posvojitev postal dobičkonosna dejavnost
Kongovske oblasti trdijo, da so odločitev o prepovedi izstopa iz države sprejeli zaradi skrbi in preiskav zlorab otrok v ameriških gospodinjstvih, a odgovorni pri fundaciji Thomson Reuters, ki se je dokopala do podatkov, trdijo, da je poteza ustvarila donosno trgovino, kjer tihotapci otrok dobro zaslužijo.

"Posvojitve so v DR Kongu postale donosen posel za vladne agente, sodnike, odvetnike, predstavnike posvojitvenih agencij in sirotišnice," je za Reuters povedal eden izmed uradnikov v Kinšasi, ki zaradi varnostnih razlogov ni želel biti imenovan, je pa dobro seznanjen z razmerami.

Številni starši prepoved vidijo kot način, da bi od njih država, ki je prepredena s korupcijo, dobila denar. Približno 1.000 družin, več kot polovica med njimi ameriških, čaka na umik prepovedi, velika večina med njimi že ves čas plačuje za oskrbo otrok, ki so jih posvojili, a ne smejo iz države. Nekateri starši se zato odločijo, da se bodo raje, kot da bi čakali na dvig prepovedi in se znova zapletali v birokratske prepreke, zatekli na črni trg in tako svojega posvojenega otroka nezakonito pripeljali v varen dom.

Tihotapci otroke prepeljejo v Ruando, Etiopijo ali Zambijo
Starši tihotapcem plačajo, da otroke prepeljejo čez mejo, nato pa jih oni počakajo v Ruandi, Etiopiji ali Zambiji. Pri tem sodelujejo na obeh straneh meje dobro povezani tamkajšnji prebivalci. "Ljudje, ki živijo na eni ali drugi strani meje med DR Kongo in Zambijo, imajo dvojno državljanstvo in govorijo tamkajšnja narečja, lahko z lahkoto pretihotapijo otroke čez mejo pod pretvezo, da so njihovi," je povedal eden izmed uradnikov v Lubumbašiju.

V Ruando in Ugando iz Konga tihotapci otroke čez mejo pogosto peljejo nezakonito, jih predstavijo kot begunce ali pa podkupijo mejne uradnike. "Če otroci potujejo čez uradno mejo, potrebuje odrasli, ki jih spremlja, ustrezne papirje. A nekaj denarja v ovojnici vedno deluje in tako mejni policisti spregledajo marsikaj," je še dodal. Cena za tihotapljenje otrok se giblje med 50 in 1.500 dolarji, odvisno od stopnje tveganja.

ZDA še vedno izdajajo vstopne vizume, evropske države pa ne
Na začetku meseca je ameriško zunanje ministrstvo ostro obsodilo dogajanje in opozorilo, da bi lahko imelo nezakonito pošiljanje otrok v ZDA resne posledice. To naj bi storili na podlagi informacij, da je vse več ljudi našlo načine, da so otroke iz DR Konga prepeljali v ZDA kljub uradni prepovedi. Ameriški uradniki so tako sporočili, da so v zadnjih dveh letih odkrili 11 otrok, ki so imeli ameriške vizume, niso pa imeli kongovskih izstopnih vizumov, po podatkih Reutersa pa naj bi v zadnjih dveh letih tako iz Konga samo v ZDA pretihotapili najmanj 80 otrok, nekatere številke pa govorijo o celo 150 otrocih.

Medtem ko je vstop otrok v ZDA mogoč, saj ZDA niso nehale izdajati vstopnih vizumov za prebivalce Konga, pa je posvojene otroke nemogoče prepeljati iz Konga v evropske države, kot so Francija, Italija in Belgija, saj so te države nehale izdajati vstopne vizume.