Napadi so se začeli ponoči in še vedno potekajo. "Azerbajdžan je v petek zvečer na meji Gorskega Karabaha začel napad s tanki, topovi in helikopterji," so sporočili z armenskega obrambnega ministrstva. "Separatistične sile, ki jih podpira Armenija, so sestrelile dva azerbajdžanska helikopterja," so še sporočili.

V Bakuju so potrdili sestrelitev enega helikopterja in smrt 12 azerbajdžanskih vojakov. Kot so sporočili, so zgolj odgovorili na napad armenske strani. Azerbajdžansko obrambno ministrstvo je ob tem sporočilo, da je njihova vojska "osvobodila strateške planote in naselbine". Uničili naj bi šest armenskih tankov ter ubili in ranili več kot 100 armenskih vojakov.

Armenska vlada je sicer zavrnila azerbajdžanske navedbe glede armenskih žrtev. Armenski predsednik Serž Sarksjan je dejal, da je bilo ubitih 18 ljudi, 35 pa jih je bilo ranjenih, pri čemer ni pojasnil, ali so med žrtvami zgolj vojaki.

Žrtve med civilisti
Kot so še sporočili iz Armenije, je v vasi v bližini meje umrl 12-letni deček, ranjena pa sta bila še najmanj dva človeka, azerbajdžanska stran pa je poročala o smrtni žrtvi med civilisti.

Rusija, glavni posrednik med stranema, je medtem že zahtevala takojšnjo prekinitev ognja. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov se je tudi že srečal z zunanjima ministroma obeh držav in ju pozval k prenehanju nasilja, z obrambnima ministroma Armenije in Azerbajdžana pa je govoril njun ruski kolega Sergej Šojgu.

Armenijo in Azerbajdžan je k "takojšnji prekinitvi spopadov in polnemu spoštovanju premirja" pozval tudi nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier.

Konflikt iz osemdesetih let
Gorski Karabah je pod nadzorom Armenije, mednarodnopravno pa je del Azerbajdžana in leži znotraj te države. Spopadi so se začeli konec osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je pokrajinski parlament izglasoval priključitev k Armeniji, prava vojna pa je izbruhnila leta 1991 ob razpadu Sovjetske zveze. V vojni je umrlo okoli 30.000 ljudi, poroča BBC.

Ozemeljski spor glede Gorskega Karabaha, kjer živijo v večini etnični Armenci, ostaja nerešen in gre za enega izmed t. i. zamrznjenih konfliktov. Od leta 1994 velja dogovor o prekinitvi spopadov, ki ga je dosegla Rusija, a ni rešil spora.

Azerbajdžan pogosto grozi, da bo s silo prevzel nadzor nad Gorskim Karabahom, o podobnem nasilju pa se je poročalo že prejšnji mesec. Spopadi povzročajo zaskrbljenost glede širjenja konflikta v regiji, prepredeni z naftovodi in plinovodi, poroča Reuters.