Okoli 7.200 volišč se je odprlo ob 7. uri zjutraj po krajevnem času. Predvidoma naj bi bila odprta 12 ur, a jih je volilna komisija zaradi visoke volilne udeležbe podaljšala za pet ur, to je do 23. ure po srednjeevropskem času. Opozicijske stranke volitve bojkotirajo, ker so, kot menijo, nedemokratične.

"V vojni smo že pet let, vendar terorizem ni dosegel svojega glavnega cilja - uničenja sirske socialne strukture in identitete, ki ju ščiti ustava," je dejal sirski predsednik Asad, ki je svoj glas skupaj z ženo Asmo oddal na volišču v Damasku.

Volitve na tretjini sirskega ozemlja
Volitve potekajo na približno tretjini sirskega ozemlja, na katerem živi okoli 60 odstotkov prebivalstva. Pričakovati je zmago Asadove stranke Baas, ki v državi vlada več kot pol stoletja. Na volitvah sicer sodeluje več strank.

Za 250 mandatov 3.500 kandidatov
Tokratne volitve so druge po začetku državljanske vojne v Siriji leta 2011. Prvotno je bilo predvideno, da se bo za 250 poslanskih mandatov potegovalo 11.341 kandidatov, na koncu pa je v tekmi ostalo okoli 3.500 kandidatov, saj naj bi preostali ugotovili, da so brez možnosti za zmago.

Ključno vprašanje v Ženevi politična tranzicija
Medtem pa se je v Ženevi začel nov krog mirovnih pogajanj (o Siriji). Posebni odposlanec ZN-a za Sirijo Staffan de Mistura se je sešel s predstavniki glavnega opozicijskega Visokega pogajalskega odbora. S predstavniki režima v Damasku pa se bo sestal pozneje ta teden, morda v petek. De Mistura je pojasnil, da se bodo tokrat osredotočili na politično tranzicijo, način vladanja in ustavna načela. Cilj pogajanj v Ženevi, ki jim je pot odprla decembra lani sprejeta resolucija Varnostnega sveta ZN-a, je doseči dogovor o prehodni vladi, 18 mesecev po tem dogovoru pa bi morale v državi potekati volitve. Uspeh ženevskih pogajanj ves čas visi v zraku, saj vpletenim stranem doslej ni uspelo doseči soglasja o prihodnji usodi Asada. Pogajanja so bili 24. marca prekinjena zaradi premajhnega napredka.