Španski volivci so izbirali 350 članov spodnjega doma parlamenta in 208 senatorjev. Izidi vzporednih volitev takoj po zaprtju volišč kažejo, da je desno usmerjena Ljudska stranka v parlamentu osvojila med 181 in 185 sedežev, medtem ko bo socialistom pripadlo med 115 in 119 sedežev.

Socialisti so doživeli najhujši poraz po koncu Francove diktature leta 1975.

Volitve v Španiji bi morale biti šele prihodnjo pomlad, a se je premier Jose Luis Rodriguez Zapatero odločil za razpis predčasnih volitev, ko je začela podpora vladi nezadržno padati.

Večina volivcev je bila razočarana nad tem, kako so se socialisti spopadli s slabimi gospodarskimi razmerami, v katerih se je znašla država. Že javnomnenjske raziskave so kazale, da bo večina volivcev svoj glas oddala dozdajšnji opoziciji, Ljudski stranki (PP) Mariana Rajoya.

Rajoy, 56-letni v Galiciji rojeni politik, ki je v tujini malo znan, bo nasledil Zapatera, na oblast pa bo po sedmih letih vladavine socialistične stranke (PSOE) prišel desno usmerjeni PP. Glavno (predvolilno) vprašanje ni bilo, kdo bo slavil na volitvah, temveč kako ostre varčevalne ukrepe za boj z gospodarsko krizo načrtuje.

V petek se je sredi Madrida zbralo nekaj sto t. i. razžaljenih - število je sicer precej nižje od na tisoče razžaljenih, ki so se v mestih po Španiji zbirali na začetku leta in protestirali proti varčevalnim ukrepom -, ki so Špance pozivali, naj na volitvah bojkotirajo tako socialiste kot konservativce.

Nezavidljiv gospodarski položaj
Rajoy bo moral odločno ugrizniti v kislo jabolko. Gospodarski položaj v Španiji res ni zavidanja vreden: s skoraj 22 odstotki je brezposelnost najvišja v Evropi (med mladimi jih je brez dela celo 45 odstotkov), proračunski primanjkljaj je bil lani že 9,2-odstoten (še leta 2007 je država imela proračunski presežek).

Javni dolg glede na druge države v območju evra ni tako skrb vzbujajoče visok, je pa vrtoglavo visoka zadolženost zasebnega sektorja, ki znaša kar 190 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). Narašča tudi dolg pokrajin in mest.

Narašča družbena neenakost
Gospodarska rast v zadnjem trimesečju je ničelna, kriza je povzročila pok nepremičninskega balona, propadla so številna gradbena podjetja, na cesti je ostala množica zaposlenih v gradbenem sektorju, poglobile so se socialne razlike. Družbena neenakost je po mnenju evropskega statističnega urada Eurostata med največjimi v Evropi.

Analitiki ugotavljajo, da se je Zapaterova vlada na krizo odzvala prepozno in preveč zmedeno, na koncu pa je bila prisiljena sprejeti stroge varčevalne ukrepe, da Španiji ne bi bilo treba zaprositi za mednarodno finančno pomoč.

Rezi povsod - razen pri pokojninah
Konservativci pred volitvami niso ponudili jasnega odgovora na to, kako bodo zmanjšali brezposelnost in spodbudili rast. Program PP-ja predvideva davčne spodbude za ustvarjanje novih delovnih mest in privatizacijo državnih podjetij, zlasti prevoznih. Stranka pa ni navedla, opozarjajo analitiki, kako namerava znižati stroške dela.

Pred dnevi je Rajoy za časnik El Pais napovedal, da bodo "rezi potrebni povsod", razen pri pokojninah. Dejal je še, da bo njegova prednostna naloga povrniti zaupanje v Španijo na mednarodnih finančnih trgih.

"Ne slepimo se, vsega ne bomo rešili z danes na jutri. Španci vemo, da bo treba veliko napora, da se bodo stvari uredile, pred nami je še veliko dela, da popeljemo Španijo naprej. Vemo, da nič ni zastonj," je Rajoy posvaril na enem zadnjih zborovanj.