Srbska vlada je odpravila izredne razmere, ki so jih zaradi nevarnosti pred poplavami in zaradi učinkovitejše zaščite ljudi ter premoženja uvedle 15. maja. Te pa še vedno veljajo v dveh mestih (Šabac in Sremska Mitrovica) ter 17 občinah, ki so jih poplave najbolj prizadele, med njimi je tudi Obrenovac.

Po podatkih oblasti je največja nevarnost za prebivalce Obrenovca sicer minila, a se evakuirani še vedno ne morejo vrniti na svoje domove, saj še vedno niso vzpostavili kanalizacijskega sistema. Nadaljujejo se čiščenje, dezinfekcija in dezinsekcija mesta, v nekaterih delih pa so znova dobili elektriko. Po besedah beograjskega župana Siniše Malija naj bi se razmere normalizirale v od petih do sedmih dneh.

Danes se je sklenilo tudi tridnevno žalovanje, ki ga je srbska vlada razglasila zaradi katastrofalnih poplav.

Beograd pripravljen na poplavni val
V poplavljenih predelih Srbije je noč minila mirno, zaradi napovedanega novega poplavnega vala pa so vse službe še naprej v pripravljenosti. Predvsem Beograd čaka poplavni val, saj reki Sava in Donava še naprej naraščata, a naj bi nasipi v srbski prestolnici pričakovani val zdržali. Župan Mali je dejal, da najvišjo gladino Save pričakujejo zvečer, ni pa še jasno, koliko vode se vali iz Hrvaške in s kakšno hitrostjo. "Gladina Save in Donave narašča, a ne s takšno močjo in hitrostjo, kot smo sprva pričakovali. Govorimo o nekaj desetih centimetrih, ne o metrih. Tisti nasipi, ki so postavljeni, so dovolj visoki in čvrsti tudi za najbolj črne napovedi."

Razmere so tako stabilne in pod nadzorom, se pa beograjske oblasti bojijo, da bi utegnile poplave sprožiti več od okoli 1.000 registriranih zemeljskih plazov na širšem območju Beograda, zato so oblikovali posebno skupino za popis vseh plazov in oceno tveganja.

V Srbiji našteli 33 žrtev poplav
Srbski notranji minister Nebojša Stefanović je sporočil, da so na poplavljenih območjih v Srbiji po zadnjih podatkih našli 33 smrtnih žrtev. Vzrok smrti še ugotavljajo z obdukcijo, domnevajo pa, da je 13 ljudi umrlo zaradi utopitve, je pojasnil. Več kot 500 ljudi še vedno pogrešajo. Tudi v BiH-u je po uradnih podatkih zaradi poplav umrlo 27 ljudi, na Hrvaškem pa dva.

V BiH-u najhuje v Maglaju
Tudi iz Bosne in Hercegovine poročajo o upadanju gladine Save in umirjanju razmer, izredni ukrepi pa še vedno veljajo v Odžaku in nekaterih drugih občinah. V nekaterih mestih, med drugim v Bosanskem Šamcu, voda še vedno sega višje od enega metra. Na območju Brčkega Sava grozi, da bo prebila nasip.

V Maglaju, najhuje prizadetem mestu v BiH-u, so dobili elektriko in vodo. Trenutno so sicer tudi v BiH-u najbolj problematični zemeljski plazovi in naplavljeni odpadki. Ti predstavljajo veliko težavo predvsem v Doboju, kjer se bojijo onesnaženja vodnih virov, potem ko je voda odnesla nezakonito odlagališče odpadkov.

V Federaciji BiH-a se nadaljuje odstranjevanje ostankov poginule živine, ki jih vozijo v Inđijo v Srbiji, pričakujejo pa tudi dovoljenje Hrvaške za uporabo hrvaških sežigalnic živali. Po besedah premierja Federacije BiH-a Nermina Nikšića si tudi prizadevajo usposobiti mobilne sežigalnice, ki jih ima BiH. Samo v Savi so na 25 kilometrov dolgem odseku med Bosanskim Šamcem in Orasjem opazili približno 2.000 trupel poginulih živali.

V BiH-u se bojijo tudi plavajočih min
V Bosni in Hercegovini obstaja tudi bojazen, da bodo mine, še posebej vzdolž reke Bosne, z ogroženih območij zaradi poplav pripotovale do Save, obstajala naj bi celo možnost, da dosežejo Donavo in s tem Beograd. Center za odstranjevanje min v BiH-u ocenjuje, da je 45 kvadratnih kilometrov od skupno 900, ki so jih v BiH-u prizadele poplave, nevarnih in da so na njih mine.

Vlada Federacije BiH-a je sicer na podlagi meteoroloških napovedi, po katerih se na severu, severovzhodu in v osrednjem delu BiH-a čez konec tedna napovedujejo obilnejše padavine, izdala novo opozorilo prebivalcem.

Z vsemi močmi proti komarjem
Na poplavnih območjih Srbije, BiH-a in Hrvaške težave povzročajo tudi komarji, prenašalci različnih nalezljivih bolezni. Konec tedna se je na območju Beograda obetala akcija zapraševanja proti komarjem z letali, ki pa so jo morali zaradi močnih sunkov vetra preložiti. Obenem poteka tudi akcija zatiranja komarjev na tleh. Srbija bo letala za zapraševanje komarjev poslala tudi v BiH, EU pa bo financiral polete hrvaških letal in sredstva za zapraševanje območij na Hrvaškem in v BiH-u.

"Preprečevanje zdravstvenih tveganj je absolutna prioriteta. Komarji so velika nevarnost za nalezljive bolezni. Združili bomo evropske kapacitete civilne zaščite in hrvaška letala za reševanje težav na obeh straneh meje," je povedala evropska komisarka za mednarodno sodelovanje, humanitarno pomoč in krizno odzivanje Kristalina Georgieva, ki je danes obiskala poplavljena območja.

Tudi na Hrvaškem nevarnosti še ni konec
Na vzhodu Hrvaške kljub znižanju gladine reke Save v zadnjih nekaj dneh za dobra dva metra ostaja nevarnost poplav, posebej na območju Županje, kjer je reka prebila nasipe. Na delu nasipa pri Rajevem Selu, ki je popustil in povzročil poplavo več naselij, so začeli gradbena dela. Notranji minister Ranko Ostojić ni želel potrditi informacije, da so na tem območju našli truplo, kar bi bila tretja hrvaška žrtev poplav.

Poplave na Hrvaškem pa ne bodo imele samo negativnih posledic. Hrvaški ekonomisti ocenjujejo, da bodo obnovitvena dela v Slavoniji prinesla dva odstotka višji bruto domači proizvod.

Zbiranje pomoči
Srbski predsednik Tomislav Nikolić se je sešel s predsednikom Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) Sumo Čakrabartijem, ki je na tridnevnem obisku Srbije, na katerem se s političnimi predstavniki pogovarja o podrobnostih in prioritetah pri odpravljanju posledic poplav. Čakrabarti je po srečanju v sredo s premierjem Aleksandrom Vučićem dejal, da je EBRD s Srbijo pripravljen sodelovati pri kratkoročnem, srednjeročnem in dolgoročnem načrtu obnove po poplavah. Med najnujnejšimi ukrepi, ki naj se jih lotijo srbske oblasti, pa je izpostavil obnovo cest, vodovodov in električne distribucije.

Hrvaško, ki se prav tako spopada s poplavami, predvsem zaradi narasle Save, pa je obiskala komisarka Georgieva, ki si je ogledala razmere na poplavljenih območjih Slavonije. Predtem je obiskala Bosno in Hercegovino ter Srbijo.