Tožilci po državi pa tudi univerze so sprožili preiskave proti nekaterim od 1.128 lokalnih in tujih akademikov in intelektualcev, saj naj bi vsebina peticije presegala meje akademske svobode, poroča portal turškega dnevnika Hurriyet, hurriyetdailynews.com. Kot poroča Guardian, peticija poziva Ankaro, naj "opusti svoje namerne pokole in deportacije Kurdov in drugih prebivalcev v regiji".

Poleg tega peticija zahteva, da oblasti prekličejo policijsko uro, kaznujejo odgovorne za kršitve človekovih pravic in državljanom, ki so imeli gmotno ali psihično škodo, plačajo odškodnino. "V ta namen zahtevamo, da se neodvisnim domačim in mednarodnim opazovalcem omogoči dostop v pokrajino in nadzor ter poročanje o incidentih."

Policija je na severozahodu države izvedla racije v domovih 19 akademikov in jih 14 priprla.
Še dva bosta priprta, ko se bosta vrnila domov, policija pa jih išče še pet. Policija naj bi tako kmalu priprla 21 akademikov. Tožilci so poleg tega sprožili preiskave proti najmanj 123 akademikom, ki delajo na univerzah v Carigradu. Obtožnice pa grozijo tudi akademikom, ki so zaposleni zunaj Carigrada, a njihovo končno število ni znano.

Obtoženi spodbujanja sovraštva
Po poročilih naj bi bili akademiki obtoženi kršenja spornega 301. člena turškega kazenskega zakonika, po katerem je nezakonito žaliti turški narod, državo ali parlament in pravosodne institucije. Akademiki so po mnenju oblasti tudi širili "teroristično propagando" in "spodbujali sovraštvo". Peticijo z naslovom "Ne bomo del tega zločina" so podpisali v "Iniciativi akademikov za mir". Če bodo obsojeni, jim grozi od enega do petih let zapora.

Turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu je dejal, da je namen peticije podpreti prepovedano Delavsko stranki Kurdistana (PKK). Dodal je, da nobena država "podpiranja ali sodelovanja s teroristično organizacijo" ne bi imela za svobodo izražanja, še poroča hurriyetdailynews.com.

Do preiskav in pridržanj je prišlo kmalu po napadu predsednika Recepa Tayyipa Erdogana na podpisnike peticije. Erdogan je dejal, da kršitve človekovih pravic na jugovzhodu države ne izvaja država, temveč pripadniki PKK-ja. Akademiki so po njegovem mnenju "samooklicani", ker so povabili tuje opazovalce, naj spremljajo dogajanje v državi, pa jih je obtožil, da imajo "mentaliteto kolonializma". Podpisniki, "tako imenovani intelektualci", so tudi "izdajalci".

Po Erdoganovem pozivu in kritikah predstavnikov vlade iz vrst njegove Stranke za pravičnost in razvoj AKP so tudi univerze sprožile postopke proti svojim zaposlenim. Najmanj 41 akademikom grozita suspenz in odpustitev. Število kaznovanih akademikov naj bi bilo sicer že večje.

Opozicija kritična
Opozicijska Republikanska ljudska stranka CHP medtem ostro kritizira pridržanja akademikov in opozarja, da se je to zgodilo na Erdoganov ukaz pravosodju. To je madež na turški demokraciji, so sporočili v stranki.

Oblasti želijo iz turških mestnih središč pregnati PKK, zato so v zadnjih tednih uvedle policijsko uro v treh mestih na jugovzhodu in izvedle vojaške operacije, v katerih je po trditvah aktivistov umrlo več deset civilistov, poroča Guardian.

Med podpisniki peticije sta tudi priznani ameriški lingvist in filozof Noam Chomsky ter slovenski filozof Slavoj Žižek.