Namen napovedanega ukrepa je preprečiti ljudem, da bi kupili prevelike količine istega proizvoda in ga nato preprodali v sosednjo Kolumbijo. Police v trgovinah po Venezueli so zato prazne, država pa ima izpad dohodka od nepobranega davka na blago in storitve.

Socialistična vlada v Venezueli se tako že leto dni spopada s pomanjkanjem hrane, ki je privedlo do položaja, da sta dobrini, kot sta sladkor in olje, postali izredno redki.

40 odstotkov hrane konča v Kolumbiji
Za nastalo stanje Madurova administracija vidi dva vzroka; prvo je dejstvo, da je okoli 40 odstotkov hrane, ki je sicer subvencionirana, pretihotapljene iz države, predvsem v Kolumbijo, kjer jo prodajo z dobičkom. Drugi razlog pa je špekuliranje podjetij. Opozicija na drugi strani trdi, da je za nastalo stanje odgovorna politika nekdanjega venezuelskega predsednika Huga Chaveza.

Da bi preprečili izpad proizvodov, je venezuelska vlada zagrozila celo z zaprtjem meje s Kolumbijo, kamor odtekajo dobrine, kot je toaletni papir, pa tudi nafta in zdravila. Med drugim so na začetku avgusta na meji okrepili nadzor s 17.000 vojaki. Dodatna težava je sicer nastala tudi s samim črnim trgom v sami državi, ko preprodajalci osnovne življenjske potrebščine prodajajo po višjih cenah.

Predlog venezuelskega predsednika je bil že deležen ostrih kritik. Med glavnimi očitki je ta, da je z odvzemom prstnih odtisov kršena pravica do zasebnosti državljanov, ki jih država obravnava kot tatove. Spet drugi menijo, da jih ukrep spominja na t. i. kartice za nakup hrane, ki so jih imeli na Kubi.

Državo preplavili protesti
Nicolas Maduro, ki je očitno stopil v prevelike škornje umrlega predsednika Huga Chavesa, saj se vse od njegove smrti spopada z velikim nezadovoljstvom prebivalcev, ni povedal, kdaj točno bodo ukrep uvedli in v katerih trgovinah. Januarja letos so zaradi povečanja kriminala in višje inflacije v državah na zahodu države, Tačiri in Meridi, vzniknili množični protesti, ki so se hitro razširili na vso državo.