Policija dodaja, da naj bi na prizorišču našli dve pištoli. Ena naj bi bila uporabljena že med streljanjem, ki se je zgodilo dve uri pred pokolom, ko sta bila ubiti dve žrtvi. Policija domneva, da je oba napada izvedel Seung Hui sam, vendar pa tega ne more trditi s popolno gotovostjo, zato še vedno ugotavljajo, ali mu je kdo pomagal.
Nekateri mediji poročajo, da naj bi se Seung Hui najprej sporekel s svojim dekletom. Med prepirom naj bi skušal posredovati še študentski svetovalec, razjarjeni Južnokorejec pa naj bi potegnil pištolo in oba ubil. Dve uri za tem naj bi se vrnil in v predavalnicah hladnokrvno in brez besed pobil še 30 ljudi, nato pa sodil tudi sebi.
Strelec v ZDA že 14 let
Seung Hui naj bi obiskoval enega izmed zadnjih letnikov na dodiplomskem študiju angleške literature. V ZDA je s starši zakonito živel zadnjih 14 let. V Centerville v Virginiji so se priselili septembra 1992.
Imel je status, ki mu je dovoljeval, da je lahko v ZDA živel, delal in študiral, ni pa imel volilne pravice. Preiskovalci naj bi že preiskali tudi njegov dom v Centervillu.
Zločin, ki je bil eden najbolj krvavih pohodov na ameriške univerze, je pretresel svet, ameriška javnost pa na policijo in oblasti univerze Virginia Tech pritiska, naj razložijo, kako je napadalcu uspelo streljati v študentskem domu, pozneje pa izvesti še pokol v predavalnici, ne da bi medtem kdo posredoval.
Zaradi incidenta je zaskrbljenost izrazila tudi Južna Koreja, ki se boji, da bodo njeni državljani v ZDA postali tarča morebitnih maščevalnih dejanj.
Bi pokol lahko preprečili?
Prvo streljanje se je namreč začelo ob 7.15 zjutraj po krajevnem času; takrat je napadalec ubil dva študenta. Dve uri pozneje je pokol nadaljeval v predavalnicah. Po poročanju očividcev naj bi se povsem mirno in nemo sprehajal od predavalnice do predavalnice in sistematično pobijal študente.
Študenti in svojci 32 žrtev kritizirajo oblasti, da niso zaprle univerze, s čimer bi lahko pokol preprečili. Univerzitetne oblasti se branijo, da niso mogle predvideti drugega streljanja in da niso hoteli vznemirjati študentov.
Policija je sporočila, da naj bi storilec z verigami zapečatil vrata in preprečil prestrašenim žrtvam, da bi pobegnile iz predavalnice. Med morijo je bilo ranjenih še najmanj 15 študentov, nekatere so ranili streli, drugi pa so se poškodovali, ko so prestrašeni skakali skozi okna predavalnic.
Na pokol na univerzi so opozorili študenti sami, ki so posnetke streljanja in policijske akcije celo posneli z mobilnimi telefoni.
Zgroženost zaradi streljanja je izrazil tudi predsednik George Bush, ki je po streljanju sporočil, da je v mislih z "družinami žrtev, žrtvami samimi, s študenti, profesorji in z vsemi prebivalci Virginie, ki so imeli opravka s tem šokantnim incidentom".
Spomin na pretekle pokole
Pokol na univerzi v Virginiji je Američane spomnil na podobno morijo na srednji šoli Columbine leta 1999, kjer sta dva dijaka ubila 12 dijakov in učiteljico, preden sta si sodila sama. Že leta 1966 pa je v streljanju na univerzi v Teksasu Charles Whitman, ki se je povzpel na opazovalni stolp, ubil 16 ljudi, preden je sam umrl pod streli policije. V ZDA na leto zaradi strelnih ran umre 30.000 oseb.
Papež: Dejanje brezčutna tragedija
Papež Benedikt XVI. je pokol na ameriški univerzi označil za brezčutno tragedijo. Dejal je, da moli za žrtve, njihove družine in celotno univerzitetno skupnost.
Howard: Avstralija je primer dobre prakse
Med prvimi se je na tragedijo odzval avstralski premier John Howard. Američanom je izrazil iskreno sožalje, obenem pa opozoril na uspešno izvajanje stroge avstralske zakonodaje. Ta je po tragediji v tasmanskem Port Arthurju, kjer je na strelskem pohodu domačin pokosil kar 35 ljudi, popolnoma prepovedala uporabo polavtomatskega orožja.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje