Nemška tiskovna agencija DPA poroča, da je v prejšnjem tednu povprečno dnevno število prihodov prebežnikov znašalo 74. Grška delovna skupina za begunsko krizo je sicer sporočila, da skokovit porast prihodov nadzorujejo, upajo pa, da gre za posledico ugodnega vremena, ne za ravnanje turških oblasti.
Dogovor EU-ja s Turčijo med drugim določa, da Ankara sprejme nazaj enega begunca, ki je prispel v Grčijo, v zameno za enega sirskega begunca, ki ga Unija sprejme iz Turčije na bolj urejen način. Dogovor predvideva tudi milijardno pomoč EU-ja Turčiji, odpravo vizumov za turške državljane na potovanjih v Unijo ter pospešitev pristopnih pogajanj Turčije z EU-jem.
Norveška bi lahko zavrnila polovico prosilcev za azil
Na Norveškem je letos za azil zaprosilo 31.000 ljudi, v državi pa načrtujejo, da bi lahko polovici zavrnili prošnje in jih izgnali. "Nekateri morda mislijo, da 31.000 prosilcev za azil pomeni 31.000 beguncev, ki bi se morali integrirati v norveško družbo, toda v resnici do dovoljenja za bivanje niso upravičeni vsi," je v svojem blogu zapisal direktor norveškega urada za priseljevanje Frode Forfang. Število zavrnjenih prosilcev bi lahko preseglo 15.000, poroča nemška tiskovna agencija DPA.
Država medtem na meji z Rusijo gradi 300-metrsko ograjo, s katero bi ustavila morebiten prihod prebežnikov. Norveška gradi ograjo na mejnem prehodu Storskog, gradnjo pa so po navedbah tiskovnega predstavnika norveške policije začeli 22. avgusta. Storskog leži na tako imenovani arktični poti, po kateri je lansko jesen na Norveško prispelo več tisoč prebežnikov, od decembra pa skoraj nihče več. Po navedbah predstavnice ministrstva za integracijo letos območja prehoda najverjetneje ni prečkal niti en prebežnik, a se je vlada za gradnjo vseeno odločila, saj je "lani v tem času prispelo zelo veliko ljudi". Na Norveškem je po poročanju norveške televizije NRK vsak tretji prebežnik iz Sirije.
Madžarski minister: Migrantska kriza je grožnja
Medtem je madžarski zunanji minister Peter Szijjarto izjavil, da je v razpravi o prihodnosti Evropske unije glavna prioriteta varnost in da je treba zavreči politiko, ki spodbuja množično priseljevanje. "Politiko, ki spodbuja množično priseljevanje, bi morali zavreči, ker je migrantska kriza grožnja, dolžnost Madžarske pa je, da se zaščiti," je po poročanju madžarske tiskovne agencije MTI izpostavil minister.
Szijjarto je še dejal, da Madžarska nasprotuje prenosu novih pooblastil na Bruselj, ker so po njegovih besedah prišli najboljši odgovori na izzive, s katerimi se spoprijema EU, z nacionalne, ne pa z evropske ravni. Obenem je poudaril, da morajo evropske zakone spoštovati vse države članice. "Madžarska se ne strinja z dvojnimi standardi in niti s tem, da neko državo članico lahko kritizirajo zaradi spoštovanja pravil," je dodal.
Szijjarto je govoril na konferenci v Budimpešti, na kateri so bili navzoči tudi zunanji ministri Poljske, Češke, Slovaške, ki so skupaj z Madžarsko članice Višegrajske skupine. "Višegrajska skupina je zveza, ki je dovolj pogumna, da stvarem da pravo ime in govori odkrito, ne pa licemerno in politično korektno," je menil Szijjarto in poudaril, da so članice Višegrajske skupine v razpravi o prihodnosti EU-ja skupaj postale pomemben akter.
Obvestilo uredništva:
Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.
