Plače v javnem sektorju, ki presegajo 100.000 dinarjev (877 evrov), bodo prihodnje leto znižali za do 25 odstotkov. Povprečna plača v Srbiji znaša 44.000 dinarjev (386 evrov), v javnem sektorju pa so plače tudi za več kot 30 odstotkov višje kot v zasebnem sektorju.

Koliko bo vlada privarčevala z znižanjem plač, Krstić ni razkril. K temu je verjetno pripomoglo dejstvo, da srbske oblasti ne poznajo natančnega števila ljudi, ki prejemajo plačo iz proračuna. "Fascinantno je, da niti mi in niti davkoplačevalci ne vedo števila zaposlenih v javnem sektorju," je dejal finančni minister.
Po nekaterih ocenah naj bi znižanje plač doletelo okoli 660.000 ljudi, s čimer bi privarčevali do 150 milijonov evrov.

Srbija ne najde izhoda iz recesije
Glede na nov varčevalni načrt bo morala Srbija v treh letih privarčevati 1,5 milijarde evrov. "Naš cilj je, da javni dolg do leta 2016 ali 2017 stabiliziramo, javnofinančni primanjkljaj pa znižamo na okoli dva odstotka BDP-ja," je povedal finančni minister Lazar Krstić, ki je položaj prevzel ob rekonstrukciji vlade pred petimi tedni.

Lani se je srbsko gospodarstvo skrčilo za 1,7 odstotka, stopnja brezposelnosti je dosegla 24 odstotkov, javni dolg pa je presegel 60 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). Letos naj bi primanjkljaj dosegel 4,7 odstotka BDP-ja.
Če srbska vlada ne bi sprejela varčevalnega načrta, ki vključuje rebalans letošnjega proračuna, znižanje plač in subvencij, večji obseg zadolžitve in dvig DDV-ja, "bi bili v dveh letih plačilno nesposobni", je še pojasnil Krstić, ki je za zdaj najmlajši član vlade.

Veliko podrobnosti o varčevalnih ukrepih sicer še ni znanih, je pa jasno, da bo morala vlada pod vodstvom premierja Ivice Dačića z rebalansom proračuna nadomestiti 20 milijard dinarjev (176 milijonov evrov) visok izpad na strani prihodkov.

Zvišanje DDV-ja na 10 odstotkov
Davek na dodano vrednost (DDV) bodo za osnovne dobrine zvišali z osmih na deset odstotkov. S tem naj bi v državni blagajni letno zbrali dodatnih 22,8 milijarde dinarjev (200 milijonov evrov), življenjski stroški pa naj bi v povprečju narasli za 0,7 odstotka.

Krstić je napovedal tudi, da bodo znižali subvencije 179 državnim podjetjem in jih prestrukturirali. Za kritje njihovih dolgov naj bi v prihodnjih treh letih vsako leto namenili od 200 do 400 milijonov evrov.

Predstavniki srbske vlade so se prejšnji teden sešli z delegacijo Mednarodnega denarnega sklada (IMF), s katero naj bi obudili pogovore o morebitnem novem posojilu. IMF je Srbiji februarja lani zamrznil posojilo v znesku milijarde evrov, ker prejšnja vlada ni izpolnila proračunskih zavez.