Ameriški predsednik je v govoru na splošni razpravi 65. Generalne skupščine Združenih narodov svetovne voditelje pozval, naj zagotovijo, da bodo tokratna mirovna pogajanja med Palestinci in Izraelom, ki so se po skoraj dveh letih premora začela na začetku septembra, drugačna od preteklih neuspešnih poskusov končanja šest desetletij trajajočega konflikta. Države je spodbudil, naj nudijo svojo politično in finančno podporo Palestincem ter "prenehajo s poskusi, da bi razrušili Izrael".

Obama okaral skeptike
Eden najbolj težko pričakovanih govornikov je napadel skeptike, ki ne verjamejo, da je mogoče doseči mir. Poudaril je, da Palestinci brez miru ne bodo dobili svoje države, Izrael pa ne bo vedel, kako je živeti s stabilnim sosedom. Nekaj morajo razumeti vsi; zavezniki Izraela, da varna judovska država zahteva neodvisno Palestino, zavezniki Palestine pa, da se to lahko doseže le na miren način.

Izraelska vlada premierja Benjamina Netanjahuja, v kateri so predvsem stranke, naklonjene nadaljevanju gradnje judovskih naselbin, je napovedala, da ne bo podaljšala moratorija za gradnjo spornih naselbin, ki se izteče 26. septembra. Palestinci ustavitev gradnje postavljajo kot pogoj za nadaljevanje mirovnih pogajanj.

Diplomatska vrata Iranu še odprta
Iranu je Obama sporočil, da vrata diplomatske rešitve ostajajo odprta, "če se bo Iran odločil, da bo šel skozi njih", a da mora islamska država dokazati, da so njene jedrske ambicije miroljubne. Dodal je, da ima Iran pravice glede svojega jedrskega programa, a tudi obveznosti.

Zbrane je Obama prepričeval, da je demokracija najboljša oblika vladavine in da morajo vlade delovati v korist posameznika. Človekove pravice so temelj svobode, pravičnosti in miru na svetu. Na eni strani so tisti, ki to spoštujejo, na drugi pa teroristi in tiranske vlade, ki ne predstavljajo svojih ljudstev, je razložil. Za osvetlitev razlike med obema konceptoma je omenil Severno Korejo, ki je zasužnjila lastno prebivalstvo, in Južno Korejo, ki je odprta ter demokratična svobodna družba.

Ban: ZN kot moralno in politično vodstvo
Pred svetovnimi voditelji, ki bodo imeli govore do torka, je spregovoril generalni sekretar ZN-a Ban Ki Mun. Zatrdil je, da so veliki cilji deklaracije tisočletja dosegljivi, če mednarodna skupnost stopi skupaj prek ZN-a. "Svet še vedno gleda na ZN kot na moralno in politično vodstvo," je dejal.

Türk se je srečal z Otunbajevo
Slovenski predsednik Danilo Türk, ki je sklenil obisk v New Yorku, se je četrti dan delovnega obiska udeležil srečanja o biotski raznovrstnosti in se sešel s predsednico Kirgizistana Rozo Otunbajevo, s katero sta govorila o razmerah v njeni državi, ki so jo letos pretresali neredi.

Predsednik se je udeležil tudi Unicefove razprave o otrocih in razvojnih ciljih tisočletja. Dejal je, da je za uveljavljanje velikega števila razvojnih ciljev tisočletja, kamor sodi tudi odpravljanje revščine, ključnega pomena zagotavljanje enakih možnosti. Vprašanje enakih možnosti je ponazoril na primeru romskega prebivalstva v Evropi in spomnil na nedavne primere izgona Romov iz nekaterih evropskih držav.

Za integracijo Romov pomembno delo
Za integracijo Romov v širšo družbo je ključnega pomena zagotovitev delovnih mest, predpogoj za to pa je predhodno poklicno izobraževanje Romov oziroma pred tem dobro osnovno šolstvo in predšolska vzgoja ter zdravstveno varstvo najmlajših otrok, meni Türk.

Z ženo se je Türk v sredo zvečer po krajevnem času udeležil sprejema, ki ga je za predsednike držav ob robu srečanja njegove pobude priredil nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton.

Žbogar Sirijo prosil za podporo slovenski kandidaturi
Slovenski premier Borut Pahor bo Generalno skupščino nagovoril v soboto, do njegovega prihoda pa slovensko delegacijo vodi zunanji minister Samuel Žbogar. Ta se je o robu zasedanja udeležuje tradicionalnega kosila Bana za vodje delegacij in opravil več dvostranskih srečanj. S sirskim zunanjim ministrom Validom Al Moalemom sta govorila o mirovnem procesu na Bližnjem vzhodu. Al Moalem je menil, da je nadaljevanje gradenj judovskih naselbin največja ovira za nadaljevanje mirovnega procesa, Žbogar pa mu je predstavil slovenski projekt za rehabilitacijo otrok v Gazi. Vodja slovenske diplomacije je kolega zaprosil za podporo Sirije slovenski kandidaturi za nestalno članico Varnostnega sveta ZN-a v letih 2012 in 2013.

Alžirija obljubila podporo
Žbogar in njegov armenski kolega Edvardo Nalbandijan sta govorila predvsem o pripravah na obisk predsednika Türka v Armeniji od 10. do 12. oktobra, na katerem ga bo spremljala močna 40-članska gospodarska delegacija, ki se bo udeležila armensko-slovenske poslovne konference. Alžirski zunanji minister Murad Medelci je Žbogarju obljubil podpori slovenski kandidaturi za VS ZN-a. Ministra sta se zavzela za okrepitev političnega in gospodarskega sodelovanja med državama.