Rusija je predlagala osnutek resolucije, v katerem bi Varnostni svet obsodil "agresijo proti sirski arabski republiki od ZDA in njenih zaveznic, ki je v nasprotju z mednarodnim pravom in ustanovno pogodbo Združenih narodov". Predlog so podprle le Rusija, Kitajska in Bolivija, osem držav je glasovalo proti, štiri države so se glasovanja vzdržale.

Generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres je vse države pozval, naj "v teh nevarnih okoliščinah pokažejo zadržanost in se izognejo dejanjem, ki bi lahko stopnjevala zadeve in okrepila trpljenje sirskega ljudstva". Dodal je, da so mednarodni raziskovalci Organizacije za prepoved kemičnega orožja (OPCW) v Dumi pripravljeni na obisk prizorišča domnevnega kemičnega napada.

Ruski veleposlanik pri ZN-u Vasilij Nebenzja je na začetku zasedanja obsodil agresijo treh stalnih članic Varnostnega sveta na Sirijo, vendar pa je britanska veleposlanica Karen Pierce to zavrnila in zagotovila, da so bili napadi zaradi uporabe kemičnega orožja v Siriji od sil vlade Bašarja Al Asada pravilni in zakoniti.

Veleposlanica ZDA pri ZN-u Nikki Haley je poudarila, da so ZDA v polni pripravljenosti na nov napad, če bo Al Asadova vlada znova uporabila kemično orožje. "Prepričani smo, da smo ohromili sirski program kemičnega orožja," je še dejala.

Putin obsodil "dejanje agresije"
Ruski predsednik Vladimir Putin je že predtem najostreje obsodil napade na cilje v Siriji in jih v izjavi označil za "dejanje agresije". Kot je dejal Putin, so ZDA, Francija in Velika Britanija kot izgovor za napad uporabile domnevni kemični napad, ki naj bi bil le uprizorjen.

"Dejanje agresije je bilo nad suvereno državo zagrešeno brez odobritve Varnostnega sveta ZN-a in ob kršenju ustanovne listine ZN-a ter norm in načel mednarodnega prava," je po sporočilu iz Kremlja dejal Putin.

V Moskvi dodajajo, da so zahodne sile "cinično" izvedle vojaško posredovanje nekaj ur, preden naj bi ekipa Organizacije za prepoved kemičnega orožja (OPCW) začela preiskavo domnevnega kemičnega napada na Dumo v Vzhodni Guti, ki je bil povod za napad ZDA, Francije in Velike Britanije.

Trenutno stopnjevanje razmer v Siriji ima "uničevalen učinek na celoten sistem mednarodnih odnosov", so še dodali v Moskvi.

Iran svari pred posledicami
Tudi v Teheranu opozarjajo, da so bili napadi izvedeni pred preiskavo OPCW-ja. "Ne da bi počakale na ugotovitve Organizacije za prepoved kemičnega orožja (OPCW), izvedle napad," je sporočilo iransko zunanje ministrstvo.

Dodali so, da bodo omenjene države odgovorne za "regionalne posledice tega nepremišljenega dejanja", ki so ga označili za jasno kršitev mednarodnih pravil in zakonov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ostrejši je bil iranski vrhovni voditelj Ajatola Ali Hamenej, ki je pozneje napad na Sirijo označil za zločin. "Ameriški predsednik, francoski predsednik in britanska premierka so zločinci," je še dejal.

Iran je ob Rusiji ključen zaveznik sirskega predsednika Bašarja Al Asada, ki ga ZDA, Francija in Velika Britanija obtožujejo uporabe kemičnega napada na mesto Duma prejšnji konec tedna, kar navajajo kot razlog za svoje zadnje napade.

Zaskrbljenost nad napadom je izrazil tudi Egipt. "Egipt izraža solidarnost z bratskim ljudstvom Sirije v njihovih željah po življenju v varnosti in stabilnosti," je zapisalo egiptovsko zunanje ministrstvo.

Izrael: Napadi so upravičeni
Medtem v Izraelu, ki je večkrat tudi sam napadal cilje v Siriji, menijo, da je bil napad upravičen. Neimenovani izraelski predstavnik je dejal še, da je Sirija tudi baza za morilska dejanja Irana.

V ponedeljek je bilo letalsko oporišče sirske vojske tarča napada, za katerega je Damask z zaveznicama Rusijo in Iranom obtožil Izrael. Ta odgovornosti za napad, v katerem naj bi umrlo 14 vojakov, od tega sedem iranskih, ni potrdil.

Nato podpira napade
Stalni predstavniki držav članic pri Natu so enotno podprli operacijo, so zapisali na spletni strani zavezništva. Tudi generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je izrazil podporo napadom na Sirijo.

"Podpiram dejanja ZDA, Velike Britanije in Francije. To bo zmanjšalo sposobnost režima, da še naprej napada prebivalce Sirije s kemičnim orožjem," je Stoltenberg zapisal v izjavi. Kot je dodal, Nato uporabo kemičnega orožja dojema kot grožnjo mednarodnemu miru in varnosti ter verjame, da je nujno ščititi konvencijo o kemičnem orožju.

"To kliče po skupnem in učinkovitem odzivu mednarodne skupnosti," je zapisal Stoltenberg v izjavi po napadih, ki so se zgodili kljub prihodu strokovnjakov Organizacije za prepoved kemičnega orožja (OPCW) v Sirijo z namenom preiskati domnevno kemični napad v Dumi, ki naj bi bil razlog za zadnje posredovanje Zahoda.

Tusk: EU stoji ob strani zaveznikom
Evropska unija je v izjavi za javnost pozvala vse države, še posebej pa Rusijo in Iran, naj uporabijo svoj vpliv za preprečevanje kemičnih napadov sirskega režima. Sirski vladi so zagrozili tudi z novimi gospodarskimi sankcijami, ki so jih sicer vzpostavili julija lani in marca letos.

Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je medtem sporočil, da bo "EU stal ob zaveznicah na strani pravice". "Napadi ZDA, Francije in Velike Britanije jasno izražajo, da sirski režim skupaj z Rusijo in Iranom ne more nadaljevati te človeške tragedije, vsaj ne brez posledic," je prek Twitterja sporočil Tusk.

Še pred začetkom preiskave OPCW-ja je predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker po napadih sporočil, da je za uporabo kemičnega orožja v Dumi odgovoren Damask, ki tega proti civilistom ni storil prvič, "mora pa to biti zadnjič". Zavzel se je za politično rešitev krize v Siriji prek mirovnega procesa ZN-a.

Da je rešitev konflikta mogoča le po politični poti, je sporočila tudi visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Federica Mogherini, ki je posvarila pred stopnjevanjem krize.

Podporo je napadom kot potrebnim in ustreznim izrazila tudi nemška kanclerka Angela Merkel. Napadi so po njenih besedah izkazali "mednarodno obsodbo uporabe kemičnega orožja in posvarili sirsko vlado pred nadaljnjimi kršitvami". Države, ki so izvedle napade, so "prevzele odgovornost kot del svoje vloge stalnih članic Varnostnega sveta ZN-a", je še dodala po poročanju nemške tiskovne agencije DPA.

Nemška kanclerka je pred napadi izključila možnost sodelovanja Nemčije v vojaškem posredovanju v Siriji.

Kanada, Japonska, Turčija za napade
Podporo napadom zahodnih držav sta izrazili tudi Kanada in Japonska. Kanadski premier Justin Trudeau je zapisal, gre za zmanjšanje sposobnosti režima sirskega predsednika Bašarja Al Asada, da bi lahko še naprej izvajal napade s kemičnim orožjem nad lastnimi ljudmi. Da podpira odločitev ZDA, Velike Britanije in Francije, je sporočil tudi japonski premier Šinzo Abe, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Turško zunanje ministrstvo je danes v odzivu pozdravilo napade kot "ustrezen odgovor" na napad s kemičnim orožjem. "Pozdravljamo to operacijo, ki izraža vest vsega človeštva ob napadu na Dumo, ki nosi precejšen sum, da ga je izvedel režim," je v izjavi zapisalo ministrstvo.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je pozdravil napad zahodnih sil na Sirijo in dejal, da je operacija "Al Asadu poslala sporočilo, da njegov masaker ne bo ostal brez odgovora".

Turčija sicer izvaja napade na severu Sirije zoper sile tamkajšnjih Kurdov.

Operacijo sta podprla tudi Savdska Arabija in Katar. Doha je pozvala k "takojšnjemu posredovanju mednarodne skupnosti, da zaščiti sirsko ljudstvo in sirskemu režimu odvzame na mednarodni ravni prepovedano orožje".

Peking poziv k "vrnitvi v okvir mednarodnega prava"
Kitajska nasprotuje uporabi sile proti Siriji in poziva k "vrnitvi v okvir mednarodnega prava", so po napadih sporočili v Pekingu. Enostransko vojaško posredovanje, ki obide Varnostni svet, bo le še dodatno zapletlo reševanje sirske krize, je sporočilo kitajsko zunanje ministrstvo.

"Dosledno nasprotujemo uporabi sile v mednarodnih odnosih in zagovarjamo spoštovanje suverenosti, neodvisnosti in ozemeljske celovitosti vseh držav," je v izjavi na spletni strani zapisalo kitajsko ministrstvo.

Amnesty International poziva k skrbi za civiliste
Da je treba kar najbolj zmanjšati škodo, ki jo zaradi napadov zahodnih zaveznikov na cilje v Siriji trpijo civilisti, je pozvala tudi mednarodna nevladna organizacija Amnesty International.

Ta je ameriškega predsednika Donalda Trumpa še pozvala, naj odpre meje za begunce iz Sirije. ZDA so letos sprejele samo 11 sirskih beguncev. V istem obdobju leta 2016 so jih sprejele 790, v celem letu 2017 pa 3.024.