Bin Laden naj bi skušal vzpostaviti povezave z različnimi konci sveta, tudi Balkanom. Foto: EPA
Bin Laden naj bi skušal vzpostaviti povezave z različnimi konci sveta, tudi Balkanom. Foto: EPA

Večernji se sklicuje na dokument SDPR-a, takratne jugoslovanske Zvezne direkcije za promet blaga, v katerem je pod oznakama "vojna skrivnost" in "strogo zaupno" opisan obisk takrat 29-letnega bin Ladna v nekdanji Jugoslaviji.

Pišejo, da so 25. junija leta 1986 v prostore SDPR-ja prišli trije tujci, Fathi Mohamed Ali, funkcionar v gibanju za odpor Afganistana proti Sovjetski zvezi, Osman Kaldirim, turški državljan, ki živi v ZDA, in Osama bin Laden, državljan Savdske Arabije. Vzrok njihovega obiska: zanimanje za nakup širokega razpona sodobnega orožja, s katerim bi se lažje bojevali proti močni sovjetski vojski v Afganistanu.

Dogovor o nakupu bojnih strupov padel v vodo
Kot piše v dokumentu, se je trojica po pomoč k Jugoslaviji obrnila zaradi njene javne obsodbe zasedbe Afganistana. Za orožje je ponudila 100 milijonov ameriških dolarjev - v gotovini. Po pogovorih v zagrebški podružnici Beobanke se je bin Laden odpravil še v Beograd, kjer je skušal jugoslovanske oficirje prepričati, naj ga podprejo v boju proti Sovjetom, nato pa se je v orožarni v Čapljini dogovarjal tudi o nakupu jugoslovanskih bojnih strupov. Po trditvah vojnega obveščevalca do tega dogovora ni prišlo, ker je vodstvo Jugoslavije zagovarjalo mnenje, da se strupi prodajajo le državam, ne pa tudi organizacijam in gibanjem.

Večernji še piše, da se je nekdanji savdski študent in pripadnik islamske fronte, ki je s polnim kovčkom očetovega denarja hodil po "prijateljskih" državah in kupoval orožje za različne "osvobodilne" namene, hitro spremenil v borca na afganistanskem bojišču, pozneje pa tudi v prvega človeka zloglasne teroristične organizacije Al Kaida.

Tudi pozneje navzoč na Balkanu
To pa ni bil njegov edini obisk območja nekdanje Jugoslavije. Leta 1992, po koncu vojne v Afganistanu in izbruhu sovražnosti v Bosni in Hercegovini, je v Zagrebu ustanovil "človekoljubno organizacijo" Al Kifah, v kateri so bili zaposleni Alžirci. Med njimi sta bila tudi glavni Ciin osumljenec za poskus napada na ameriško veleposlaništvo v Rimu in človek, za katerim so ZDA razpisale nagrado petih milijonov dolarjev zaradi načrtovanja napada na prehodu v leto 2000. Bin Ladnova druga organizacija, Al Moafak, pa je svoje delovanje razširila tudi na izobraževalno dejavnost, tako da je bosanskim beguncem omogočala tečaje tujih jezikov in računalništva.