Volitve v ustavodajno skupščino je razpisal venezuelski predsednik Nicolas Maduro, ki vztraja pri reformi ustave kljub krvavim protestom, v katerih je bilo v zadnjih štirih mesecih ubitih več kot 120 ljudi. Maduro je izvolitev ustavodajne skupščine, ki bo za nedoločen čas zakonodajna oblast v državi, označil za zgodovinsko zmago in dejal, da so bile volitve glas za revolucijo.

Volilna komisija trdi, da se je nedeljskih volitev ustavodajne skupščine udeležilo 8,1 milijona ljudi, kar znaša 41,5 odstotka in je dvakrat več, kot so predvidevali mednarodni strokovnjaki. Opozicija po drugi strani navaja, da je glasovalo le okoli 2,5 milijona Venezuelcev. Volitve je zasenčilo nasilje, v katerem je po navedbah opozicije umrlo 16 ljudi, po navedbah venezuelskega generalnega tožilstva pa deset.

545-člansko ustavodajno skupščino sestavlja 364 izvoljenih predstavnikov - kandidiralo je več kot 6.000 kandidatov - in 181 predstavnikov različnih družbenih sektorjev, kot so ribiči, kmetovalci, domorodci, študentje in upokojenci, ki so volili svoje predstavnike. Opozicija je volitve bojkotirala, zato med kandidati ni imela svojih predstavnikov.

Opozicija preložila pohod na skupščino
Voditelji venezuelske opozicije so za danes napovedani pohod na novo ustavodajno skupščino preložili na četrtek. Protestni pohod so premaknili na dan, ko bo "diktatura sprožila delovanje prevarantske skupščine za spremembo ustave in neskončno vladanje".

Več ameriških držav volitev ne prizna
ZDA, Mehika, Peru, Argentina, Kolumbija, Panama in Španija izidov nedeljskih volitev ne priznavajo. ZDA so zaradi volitev v ponedeljek uvedle finančne sankcije proti Maduru. Venezuelskemu voditelju medtem stojijo ob strani tradicionalne zaveznice Bolivija, Kuba, Nikaragva in Rusija.

Chavez po referendumu, Maduro z odlokom
Drugič v zgodovini Venezuele ima država ustavodajno skupščino. Prvič je bila na tak način ustava spremenjena leta 1999 pod vodstvom Huga Chaveza, le da so takrat spremembo državljani pred tem podprli na referendumu, tokrat pa je bila ustanovljena zgolj z odlokom. Opozicija je sicer razpisala neuradni referendum, na katerem je po njihovih podatkih tretjina volivcev z veliko večino glasovala proti spremembam, a vlada referenduma ni priznala.

Prva ustavodajna skupščina iz leta 1999 je v novi ustavi uvedla korenite spremembe: predsedniški mandat je podaljšala iz pet na šest let, združila dva domova narodnega kongresa v narodno skupščino in spremenila ime države v Bolivarsko republiko Venezuela, poroča Al Džazira.

Ustavodajna lahko razpusti narodno skupščino
Opozicija svari, da so pooblastila ustavodajne skupščine prevelika in da Maduru omogočajo uvedbo diktature. Skupščina bo namreč 72 ur od imenovanja postala glavno zakonodajno telo v državi in s tem pridobila moč, da razpusti narodno skupščino, v kateri ima večino opozicija ali da odstavi državno tožilko Luiso Ortega, ki je glasna nasprotnica volitev in je pri delovanju vlade v svojem letnem poročilu odkrila več primerov korupcije.

Prva Madurova poteza po izvolitvi skupščine je bila aretacija opozicijskih voditeljev Leopolda Lopeza in Antonia Ledezme, ki sta bila v hišnem priporu, poroča BBC. Njuni družini sta na Twitterju objavili posnetke aretacije sredi noči in v tvitih za dogodke neposredno okrivili Madura. Venezuelsko vrhovno sodišče je sporočilo, da so oba aretirali, ker naj bi načrtovala pobeg in ker sta kršila pravila hišnega pripora, ki so jima prepovedovala politično kampanjo in izjave za medije. Lopez je 25. julija objavil videoposnetek, v katerem je pozival k protestom, Ledezma je 31. julija v videoposnetku volitve označil za prevaro, poroča BBC.

Aretacijo opozicijskih aktivistov so kritizirali iz Evropske unije in Združenih narodov, nazadnje pa tudi iz ZDA, ko je zunanji minister Rex Tillerson označil za izredno alarmantno. "Proučujemo vse politične možnosti, po katerih bi se Maduro odločil, da bo odstopil po lastni volji, ali da bi v Venezueli ustanovili novo vlado," je bil neposreden Tillerson.

Velika Britanija odpoklicala veleposlaništvo
Zadnjo politično sankcijo je izvedla Velika Britanija, ki je svojim državljanom odsvetovala vsa nenujna potovanja v Venezuelo, s 1. avgustom pa je odpoklicala vse predstavnike svojega veleposlaništva v Venezueli.