Volišča so se odprla ob 8. uri po tamkajšnjem času, volivci, ki bodo glasovali o načrtih vojske za čim hitrejši prehod iz avtokratske v demokratično državo, pa so se pred volišči množično zbirali že pred začetkom glasovanja. Dolge vrste ljudi so se pred volišči zbirale že pred odprtjem volišč - v nasprotju z glasovanji v času predsednika Mubaraka, ko je bila udeležba na volitvah vedno nizka, saj ljudje niso verjeli, da lahko njihov glas kaj spremeni.

Po besedah Mohamed Ateja, predsednika volilne komisije, ki nadzira potek referenduma, je glasovanje "prvi sadež revolucije", zaradi katere je oblast zapustil nekdanji predsednik Mubarak. "Egipčani bodo tokrat prvič sodelovali v političnem procesu, ki je verodostojen in transparenten," je poudaril.

O svežnju ustavnih sprememb, ki naj bi v arabski državi z največ prebivalci omogočile parlamentarne in predsedniške volitve, bo glasovalo okoli 45 milijonov volilnih upravičencev.

Nobelov nagrajenec Mohamed El Baradej je bil ob prihodu na volišče tarča islamskih skrajnežev, ki so ga kamenjali. "Nočemo te," so vzklikali egiptovski verski skrajneži in El Baradeja prisilili, da se je umaknil v avtomobil in odšel.

Prehitro in premalo
Vojaški svet, ki je prevzel oblast po odstopu Mubaraka, je obljubil, da bo v najkrajšem času obnovil civilno oblast in se umaknil iz političnega delovanja. Za pripravo sprememb ustave je imenoval skupino strokovnjakov, ki je predloge pripravila v komaj desetih dneh. Hitenje in improviziranje pri pripravi predlogov sprememb ustave, ki naj bi postavile temelje novega demokratičnega Egipta, je seveda povzročilo nezadovoljstvo med vodilnimi skupinami in osebnostmi prodemokratičnega gibanja, ki so zato pozvale h glasovanju proti spremembam.

Ne le spremembe, ampak povsem nova ustava
Večina amandmajev sama po sebi ni sporna, vendar kritiki pravijo, da spremembe niso dovolj obsežne in da bi morali ustavo iz Mubarakovega obdobja napisati povsem na novo.

El Baradej je opozoril, da bo referendum odločal le o "drobtinicah". "Pri spremembah ni govora o ogromni moči predsednika, o nevarnosti izogibanja parlamenta, o potrebi po neodvisni ustavni skupščini, ki bi zares predstavljala vsakega državljana," je dejal. Podpori referenduma nasprotuje tudi Arabska liga.

Predlog sprememb med drugim predvideva, da bi bil predsedniški položaj skrajšan s šestih na dva štiriletna mandata, voditelj bi bil v 30 dneh po izvolitvi obvezan imenovati namestnika, zaostreni pa so tudi pogoji za predsedniške kandidate - po novem bi morali biti stari vsaj 40 let in ne bi smeli biti poročeni z Neegipčanko.

Izid nejasen
Večina Egipčanov še ni odločena, kako bodo glasovali na referendumu, v primeru zavrnitve predlaganih sprememb pa vojska ne bo imela druge možnosti, kot da ustavne določbe, ki bodo omogočile izvedbo volitev, sprejme z odlokom.

Mubarak je moral odstopiti februarja, po 18 dneh bučnih protestov na trgu Tahrir v Kairu.