Na tisoče dijakov in študentov se je kot ničkolikokrat do zdaj zbralo na ulicah Santiaga v podporo izobraževalni reformi. Od predsednika Sebastiana Pinere pred sprejetjem državnega proračuna za leto 2013 zahtevajo, naj upošteva njihove zahteve. Čilske oblasti so v sredo sicer sprejele zakon, ki znižuje obresti na študentska posojila s šestih odstotkov na dva odstotka, poleg tega pa vlada napoveduje, da bo z davki zbrala milijardo ameriških dolarjev, ki jih bo vložila v izobraževanje. A aktivisti pravijo, da to ni dovolj.

Študenti namreč zahtevajo brezplačno šolstvo ali vsaj občutno znižanje šolnin. Poleg tega zahtevajo, da država preneha financirati zasebnega šolstva, saj zdajšnji sistem pušča na cedilu družine z otroki, ki hodijo v manj kakovostne javne šole. Študentski boj za dostopno in kakovostno javno šolstvo traja že več kot leto dni. Študenti trdijo, da je izobraževalni sistem popolnoma v rokah divjega kapitalizma, in dodajajo, da znanje ni blago, ki se ga kupuje in prodaja.

Niz protestov
V Čilu se, kot smo zapisali, študentski protesti odvijajo že dalj časa. A ne protestirajo samo študenti, zaskrbljeni nad usodo javnega šolstva. Na začetku septembra se je tako mirni shod v počastitev žrtev vojaškega režima generala Augusta Pinocheta, ki se ga je udeležilo približno 3500 ljudi, končal nasilno. Policija je tudi tedaj uporabila solzivec in vodne topove, da je razgnala množico, ki je zažigala in postavljala barikade.

Shod je bil organiziran dan pred obletnico vojaškega udara 11. septembra 1973, ko je bil z oblasti pregnan demokratično izvoljeni socialistični predsednik Salvador Allende.