Hkrati je poudaril, da bodo začeli razvijati "preizkušeno in učinkovito tehnologijo", okrepili sodelovanje s Češko in Poljsko, pri protiraketni obrambi pa bodo še naprej osredotočeni predvsem na Iran in ne na Rusijo. Nova protiraketna obrambna politika, iz katere naj bi bila izključena gradnja protiraketnega ščita v Vzhodni Evropi, bo "okrepila ameriško varnost".

Resnica nekje vmes
Ameriški sekretar za obrambo Robert Gates pa je ob tem dejal, da bodo ZDA še naprej nameščale sisteme protiraketne obrambe v Evropi, med drugim pomorski sistem Aegis, prestreznike SM-3 in senzorje, kot je premični radarski sistem kopenske vojske (AN/TPY-2).

V drugi fazi, ki ima časovni okvir do leta 2015, načrtujejo namestitev boljših prestreznih raket SM-3 na vodi in na kopnem ter boljše senzorje, (seveda oboje po končanem ustreznem testiranju). Tu ZDA po besedah Gatesa še vedno računajo na Poljsko in Češko, da bi na njunem ozemlju namestili prestrezne rakete.

Tretja faza ima okvir do leta 2018 in predvideva namestitev še bolj izpopolnjenih prestreznih raket SM-3 proti raketam kratkega ter srednjega dosega. Zadnja četrta faza pa naj bi bila dokončana do leta 2020 in predvideva dokončanje namestitve prej omenjenih prestreznih raket tudi za obrambo ameriškega ozemlja pred medcelinskimi raketami.

"Zdaj imamo priložnost, da razvijemo nove senzorje in prestrežnike na severnem in južnem delu Evrope, kar bo delovalo kot neke vrste protiraketna zaščita proti morebitnim napadom držav, kot so Iran in druge," je dejal Gates.

Obama: Pozdravljamo sodelovanje Rusije
Obama je v govoru na današnji tiskovni konferenci zagotovil, da so Rusiji jasno nakazali, da so bile njene skrbi zaradi opuščenega programa neutemeljene. "Pozdravljamo sodelovanje Rusije v skupnih prizadevanjih za končanje nezakonitega iranskega jedrskega programa," je dejal in dodal, da se grožnja iranskih raket kratkega in srednjega dosega razvija hitreje, kot so sprva predvidevali.

Medvedjev: Odločitev ZDA glede ščita "odgovorna poteza"
Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je odločitev administracije ameriškega predsednika Baracka Obame o opustitvi gradnje dela ameriškega protiraketnega ščita v Vzhodni Evropi označil za "odgovorno potezo". Ob tem je poudaril, da sta z Obamo o vprašanju zmanjšanja oboroževanja govorila letos v londonu in Moskvi, kjer sta se dogovorila, da si bosta skupaj prizadevala za zmanjšanje te nevarnosti. "Cenim odgovorno potezo ameriškega predsednika v smeri uresničitve našega dogovora. Pripravljen sem na nadaljevanje dialoga," je dodal.

Rusija je tudi zanikala govorice, da naj bi ZDA sklenile tajen dogovor v zameno za opustitev gradnje dela protiraketnega ščita v Evropi. Ruski zunanji minister Andrej Nestenko je zanikal nedavno poročanje medijev, da naj bi Obama dejal, da protiraketni ščit v Evropi ne bo potreben, če bo Moskva skušala prepričati Iran, naj se ne oborožuje z raketami dolgega dosega in jedrskim orožjem.

Poljska na trnih
Opustitev ideje, da bi ZDA gradile protiraketni ščit v Vzhodni Evropi, je že pozdravil ruski minister za zunanje zadeve Andrej Nesterenko. Tega pa ne moremo trditi za poljskega premierja, ki se boji za varnost svoje države. Poljsko je odločitev ZDA presenetila ravno ob 70. obletnici invazije sovjetskih enot na Poljsko, ki je bila posledica dogovora med Moskvo in Berlinom. Tako Poljska, Češka kot baltske države so gradnjo ščita videle kot simbolično dejanje ameriške predanosti obrambe te regije.

"Danes je bilo ogromno sestankov in pogovorov z ZDA, tako glede njihove kot naše prihodnosti. Tako ti sestanki kot moji pogovori z ameriškim predsednikom Barackom Obamo so potrdili, da ZDA res spreminjajo svojo politiko pri gradnji protiraketnega ščita," je govorice potrdil poljski premier Donald Tusk.

"S predsednikom Obamo sem se pogovarjal tudi o tem, kaj bi lahko storili, da bi zaščitili varnost Poljske ... V bližnji prihodnosti obstaja možnost, da bi okrepili varnostno sodelovanje med Poljsko in ZDA," je še dejal Tusk.