"Danes dajem prostor novi generaciji," je po podpisu odstopne izjave v prisotnosti nizozemske vlade dejala 75-letna Beatrix, sicer zelo priljubljena med svojimi rojaki. Viljem Aleksander je z umestitveno slovesnostjo v Nieuwe Kerku (Novi cerkvi) v bližini palače Dam postal prvi nizozemski kralj po letu 1890, njegova žena Maxima pa kraljica. Sočasno sta postala tudi vladarja Curacaa, Arube in Sint Maartena.

Po podpisu odstopne izjave so se vidno ganjena princesa Beatrix (kakršen bo zdaj njen naziv), kralj Viljem Aleksander in kraljica Maxima pojavili na balkonu palače Dam, pozdravili okoli 25-tisočglavo množico in prisluhnili državni himni. Pozneje so se Maximi in Viljemu Aleksandru pridružile še njune tri hčerke: Amalia (ki je od danes prestolonaslednica oz. kronska princesa), Alexia in Ariane.

Slovesna umestitev novega nizozemskega kralja na skupni seji obeh domov parlamenta se je začela ob 14. uri. Med gosti so bila tudi zveneča imena kraljevih dvorov, med njimi britanski princ Charles z ženo Camillo, vojvodinjo Cornwallsko, pa španski kronski princ Felipe in princesa Letizia, danski kronski princ Frederik z ženo Mary ter japonska kronska princesa Masako.

V uradnem nagovoru pred ustoličenjem je poudaril, da je zelo hvaležen materi za zgled, ki mu ga je dala, in državi za izobrazbo, ki jo je dobil, da bo lahko dobro opravljal svoje delo. Med drugim je poudaril še, da mora v državi vsakdo opraviti svoje delo in tako prispevati k uspehu svoje domovine. Nato je sledila uradna prisega, ki so jo drug za drugim potrdili tudi parlamentarci.

Nizozemska tradicija sicer ne pozna kronanja - ker pač nimajo uradne (državne) vere oz. imajo Cerkev in državo strogo ločeni. Krona in druge kraljevske insignije so bile sicer položene na mizo v cerkvi, a mu jih niso nadeli. Pred predstavniki obeh domov nizozemskega parlamenta je prisegel ogrnjen v kraljevsko ogrinjalo, ki so ga na slovesnosti nosili njegovi predhodniki od leta 1815 naprej, vključno z njegovo materjo, babico in prababico.

30. april je za Nizozemce že tako poseben dan, saj je na kraljičin dan, kot imenujejo državni praznik, leta 1980 takrat 42-letna princesa Beatrix od svoje matere kraljice Julijane prevzela mesto prestolonaslednice. Beatrix je svoj odstop napovedala že 28. januarja, nekaj dni pred svojim 75. rojstnim dnem. "Prišel je čas, da odgovornost za državo predam v roke novi generaciji," je dejala.

Čeprav je kraljica na Nizozemskem izredno priljubljena, so ljudje njeno odločitev sprejeli mirno. Glede na to, da je kraljeva funkcija na državni ravni zgolj protokolarnega pomena, tudi ni pričakovati, da bi kraljičin odstop povzročil politično krizo v državi.

Novi kralj bo povezoval ljudi
Viljem Aleksander je dejal, da je pripravljen na naloge, ki ga čakajo, in da bo odločitve sprejemal po svoji vesti, neodvisno od političnih strank in drugih interesnih skupin. Želi si, da bi kot kralj ljudi povezoval, na vprašanje, kako bi želel, da ga ljudje naslavljajo, pa je dejal: "Vseeno mi je, naj me naslavljajo, kot želijo, samo da se bodo počutili dobro."

Poostrena varnost
Sicer pa so v državi ob ustoličenju novega kralja pripravili veliko slavje in zabavo, na kateri pričakujejo več milijonov ljudi. Amsterdam je tako za en dan postal "oranžno mesto", saj so številni obiskovalci in domačini oblečeni v nacionalno oranžno barvo. Za varnost je skrbelo 10.000 policistov.

Na Nizozemskem je odpoved prestolu tradicionalna
Viljem Aleksander je postal prvi nizozemski kralj po smrti Viljema III., ki je vladal do leta 1890. Sicer pa so tovrstne zamenjave na prestolu na Nizozemskem postale že kar tradicionalne. Kot smo že omenili, se je leta 1980 na svoj 71. rojstni dan prestolu odpovedala babica Viljema Aleksandra, kraljica Julijana. Leta 1948 pa je v 68. letu starosti prestol prepustila njena mati, torej prababica Viljema Aleksandra, kraljica Wilhelmina.