Voditelji so ob begunski krizi pozvali k dialogu in dogovoru za boljšo zaščito zunanjih meja EU-ja in za znatno zmanjšanje pritiska prebežnikov na države v regiji, so zapisali v sklepno izjavo prvega izrednega vrha procesa Brdo-Brioni, ki ga vodita slovenski predsednik Borut Pahor in njegova hrvaška kolegica Kolinda Grabar-Kitarović.

Pozvali so tudi h krepitvi stabilnosti, varnosti in blaginje za države Jugovzhodne Evrope, pri čemer so se voditelji zavezali, da bodo storili vse, da jih bodo ohranjali. "Odprta dvostranska in regionalna vprašanja je treba reševati konstruktivno in v skladu z mednarodnim pravom in njegovimi načeli," so še zapisali v sklepni izjavi, pod katero so se podpisali predsedniki Slovenije, Hrvaške, Srbije, Črne gore, Makedonije, Albanije, Kosova ter Bosne in Hercegovine. Podpisala sta se tudi ameriški podpredsednik Joseph Biden in predsednik Evropskega sveta Donald Tusk. Gost vrha v Zagrebu je bil tudi avstrijski predsednik Heinz Fischer.

Poleg tega so pozvali tudi h krepitvi čezatlantskega partnerstva med ZDA in EU-jem in intenzivnejšemu širjenju evropske povezave ter integraciji zveze Nato. To sta še posebej podprla oba, Biden in Tusk.

Regija ima še vedno svoje težave
Biden je ob tem posvaril, da je v regiji še veliko odprtih težav, a da je bil v zadnjih letih storjen velikanski napredek držav, ki so se še nekaj let nazaj bojevale, zdaj pa sodelujejo za skupno dobro.

Izpostavil je še, da ZDA podpirajo tudi politiko odprtih vrat zveze Nato. Pri tem je pohvalil zlasti napredek Črne gore, ki si obeta povabilo v članstvo že na srečanju zunanjih ministrov zavezništva na začetku decembra. Okrcal pa je BiH, ki zaostaja pri izvajanju reform. "Rak korupcije še vedno preži in krade ljudem priložnosti, ki jih tako potrebujejo," je še dodal ameriški podpredsednik.

Biden pohvalil Pahorja
Pahor se je sicer pred formalnim začetkom vrha sešel z Bidnom, ki ga je v prvi vrsti pohvalil, da je dal pobudo za ta proces in da si prizadeva, da poteka naprej. Zaradi visokega obiska je bil del hrvaške prestolnice popolnoma ohromljen, v mestu pa je vladal izredni prometni režim.

"ZDA imajo zelo velik interes za to regijo že zadnjih 25 let," je poudaril Biden in dodal, da je zelo pomembno, da se v eni sobi sestajajo vsi predsedniki držav Zahodnega Balkana. "To je velik dosežek. Sam si za to prizadevam že 25 let," je dejal ameriški podpredsednik.

Spomnil je, da se je, ko je bil prvič v Zagrebu, sešel še z jugoslovanskim voditeljem Josipom Brozom - Titom. Sešel se je tudi s prvim hrvaškim predsednikom Franjem Tuđmanom.

"Vse se je spremenilo. In to zaradi slovenskega vodstva, ki je zagnalo ta proces in si prizadeva, da teče. Gre za zelo dobro pobudo in pohvaliti vas moram," je še dejal po pogovorih s Pahorjem, ki so se zavlekli čez načrtovani čas.

Podpora evropski perspektivi
Pahor je na drugi strani povedal, da je namen tokratnega srečanja v Zagrebu predvsem podpora evropski perspektivi državam v regiji in perspektiva članstva v Natu za tiste države, ki to želijo. In da ostanejo odprta vrata za vse, ki si želijo vstopiti. "To ohranja pri državah željo po reformah," je poudaril Pahor in dejal, da to ohranja tudi mir in stabilnost.

Slovenski predsednik je še povedal, da sta se z Bidnom pogovarjala tudi o prebežniški krizi, kako zmanjšati število prebežnikov in "kako ukrepati skupaj, da to ne bo nastal velik humanitarni problem".