Svet ECB-ja, ki vključuje 17 guvernerjev centralnih bank članic evroobmočja, je o tem govori na telefonski konferenci. Italija je zadnja v vrsti gospodarstev, ki jih je prizadela dolžniška kriza v evroobmočju.
Z dolžniško krizo se spopada tudi Španija. Visoka stopnja dolga, nizka stopnja gospodarske rasti in negotov odziv voditeljev evroobmočja na krizo so sprožili strahove, da bi lahko obe državi šli po poti Grčije, Irske in Portugalske ter bili primorani zaprositi za sveženj finančne pomoči.
ECB naj bi se po nekaterih poročilih pripravljal na odkup španskih in italijanskih obveznic, da bi tako zmanjšali pritisk na ceno italijanskega in španskega dolga. Prejšnji teden je kupil irske in portugalske obveznice. Nekateri analitiki pravijo, da so vlagatelji pričakovali, da bodo banke začele kupovati italijanski in španski dolg kmalu po vrhu evroskupine 21. julija, ker pa se to ni zgodilo, je zaupanje finančnih trgov omajano.
Morebitno odkupovanje obveznic je po mnenju ekonomista Mojmirja Mraka "pravi recept v trenutku, ko ni kaj drugega narediti, ne pa za srednje in dolgoročnejše reševanje problema". Na daljši rok je nujno, da izrečeno pripelje tudi do resnih odločitev, najverjetneje v smeri tesnejših fiskalnih povezav, je za TV Dnevnik dejal Mrak.
Morebitna nova recesija za Slovenijo po njegovem mnenju ne bi pomenila nič dobrega. Najverjetneje bi znova udarila po dveh kanalih: morebitno zaustavitev ekonomije v Zahodni Evropi bi hitro čutil izvozni sektor, ki trenutno deluje relativno dobro, ter skozi dostop slovenskih finančnih subjektov do mednarodnih finančnih trgov. "Ne smemo pozabiti, da so države in tudi Slovenija javnofinančno v slabši koži kot pred izbruhom krize pred tremi leti, manevrski prostor, da s fiskalnimi sredstvi ukrepaš, pa je precej bolj omejen," je dejal Mrak.
Zahtevana donosnost za italijanske in španske državne obveznice je minuli teden dosegla rekordno vrednost. Donosi desetletnih italijanskih državnih obveznic so se v petek gibali okoli 6,2 odstotka, donosi primerljivih španskih obveznic pa okoli 6,3 odstotka.
Voditelji (do zdaj) niso pomirili trgov
Italijanski premier Silvio Berlusconi je v petek napovedal nadaljne varčevalne ukrepe in uravnoteženje vladnega proračuna do leta 2013, eno leto prej kot načrtovano. Berlusconijeva napoved in zatrjevanje voditeljev Evropske unije, da je odziv trgov na dogajanje v Španiji in Italiji neupravičen, pa so se ti odzvali s padci delnic.
Dogovor pred ponedeljkovim odprtjem borz?
Medtem naj bi se še v noči na ponedeljek o krizi na finančnih trgih po telefonski konferenci pogovarjali tudi finančni ministri držav skupine G7, da bi preprečili "črni ponedeljek". Italijanski finančni minister Giulio Tremonti je v stalnih stikih s svojimi evropskimi kolegi, so sporočili iz Rima.
Analitiki predvidevajo, da bi finančni ministri G7 lahko govorili o usklajenem delovanju centralnih bank, da bi zajezili poglabljanje dolžniške krize v Evropi, kjer sta se prejšnji teden v ospredju znašli Italija in Španija, in nadaljnje drsenje tečajev na finančnih trgih, še posebej, ko je v soboto Standard & Poor's znižal bonitetno oceno ZDA.
O predlogih za zmanjšanje šokov na trgih so že govorili namestniki finančnih ministrov skupine G20 in naj bi podali skupno izjavo.
Ponovila podporo reformam
Nemčija in Francija sta se v skupni izjavi ponovili svojo zavezanost izvrševanju na vrhu evroobmočja 21. junija dogovorjeni dodatni pomoči Grčiji. Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Nocolas Sarkozy sta zatrdila, da bosta parlamenta v njunih državah do konca septembra potrdila pomoč. Voditelja dveh največjih evropskih gospodarstev sta pozdravila nedavne konsolidacijske ukrepe v Italiji in Španiji in dodala, da bo popolno in hitro izvajanje napovedanih ukrepov ključno pri pridobitvi zaupanja finančnih trgov.
Tesno sodelovanje Sarkozyja in Camerona
Sarkozy in britanski premier David Cameron sta se dogovorila za tesnejše sodelovanje pri iskanju ukrepov za omilitev dolžniške krize v EU in zmanjšanja bonitetne ocene ZDA. Cameron se mudi na počitnicah v Italiji, s Sarkozyjem pa sta po telefonu govorila približno 30 minut, so sporočili iz urada francoskega predsednika. "Strinjala sta se, da bosta še tesneje skupaj preverjala razmere in da bosta v prihodnjih dneh še v stikih," so sporočili z Downing Streeta.
Novo znižanje ocene ZDA?
Delnice na finančnih trgih so zaradi naraščajočih skrbi glede dolga članic evroobmočja in ZDA v zadnjih dneh precej padle, zato obstaja strah, da se bo padec še nadaljeval, če voditelji ne objavijo obsežnega načrta, s katerim bi preprečili širjenje krize še pred odprtjem finančnih trgov v Aziji in Evropi v ponedeljek, prvi dan na večjih finančnih trgih, potem ko je bonitetna agencija Standard & Poor's znižala oceno ZDA z najvišje AAA na AA+.
Prvi mož S&P-ja John Chambers, ki ga dogovor republikancev in demokratov pet pred dvanajsto o zvišanju zgornje meje ameriškega dolga očitno ni prepričal, je dejal, da obstaja približno 30 odstotokov možnosti za nadaljnje znižanje ameriške bonitetne ocene v naslednjih šestih do 24 mesecih.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje