Posttravmatska stresna motnja (PTSM) je motnja, ki se lahko razvije po izpostavljenosti enemu ali več travmatičnim dogodkom, ki so pretili ali povzročili veliko fizično škodo. Gre za resno in nenehno čustveno reakcijo na ekstremno fizično travmo. V nekaterih primerih se lahko pojavi tudi kot odziv na globoko psihološko ali čustveno travmo, najpogosteje pa se pojavi tako po fizični kot duševni travmi.

PTSM se kaže tudi kot razdraženost
Simptomi PTSM-ja vključujejo podoživljanje travmatičnega dogodka, kot so spominjanje in nočne more, izogibanje stimulom, ki so povezani s travmo, ter povečana razdraženost (težave pri spanju, nespečnost in jeza). Po definiciji simptomi trajajo več kot šest let in povzročijo veliko poslabšanje na družbenem in drugih pomembnih področjih delovanja (težave v odnosih z okolico in delom).

Med najbolj znanimi dogodki, ki so sprožili množičen pojav PTSM-ja, sta sindrom vietnamske vojne in sindrom zalivske vojne pri ameriških vojakih. PTSM pa se je pojavil tudi pri številnih preživelih in reševalcih po uničujočem cunamiju, ki je decembra 2005 pustošil v Indijskem oceanu.

Nevidna, a velika škoda
Vojna ne povzroči le gmotne škode in zahteva človeška življenja, na udeležencih v vojni in širši populaciji pusti globoke duševne posledice. Tudi domovinska vojna na Hrvaškem jih je. Medtem ko je večina gmotne škode, ki jo je povzročila osamosvojitvena vojna, že odpravljena, psihološke rane pri nekaterih še vedno vplivajo na njihovo življenje.

Po vojni je bila v okviru ministrstev za zdravje in obrambo organizirana pomoč, ki so jo žrtvam agresije nudile tudi številne tuje in domače nevladne humanitarne organizacije. Hrvaška vlada je leta 1997 ustanovila ministrstvo hrvaških braniteljev iz domovinske vojne, za vojne veterane in njihove družine pa zdaj skrbi ministrstvo za družino, borce in medgeneracijsko solidarnost, ki ima pripravljene posebne programe, s katerimi naj bi se veterani, njihove soproge in otroci rehabilitirali v smislu vračanja v družbo brez nepotrebnih travm in občutka, da so prepuščeni sami sebi.

Veterani pogosteje obolevajo
Do zdaj objavljene raziskave na temo PTSM-ja na Hrvaškem ugotavljajo, da udeleženci v hrvaški domovinski vojni pogosteje od drugega prebivalstva obolevajo za različnimi psihičnimi in somatskimi obolenji. Prav tako je stopnja smrtnosti med vojnimi veterani višja kot pri drugem prebivalstvu, še posebej, če se upoštevajo samomori psihotravmatiziranih veteranov.

Po podatkih hrvaškega ministrstva za družino, borce in medgeneracijsko solidarnost je na Hrvaškem 4.011 žena, katerih možje so umrli med domovinsko vojno, 6.621 otrok pa je med vojno izgubilo enega ali oba izmed staršev. Na Hrvaškem je prijavljenih 43.493 vojnih invalidov, od katerih jih je 860 hudih invalidov, 7.746 pa jih ima status hrvaškega vojnega invalida iz domovinske vojne (HRVI) ker bolehajo za posttravmatskim stresom.

Prenos simptomov PTSM-ja na potomce
Podatki raziskav še kažejo, da je fenomen t. i. sekundarne travmatizacije, kjer člani družine postanejo žrtve primarne travme ob izgubi bližnjega ali živijo skupaj z in/ali skrbijo za obolelega veterana, razširjen med 30 odstotki hrvaških družin. To je še posebej skrb vzbujajoče, ker pri veteranih, ki imajo PTSM, obstaja verjetnost, da bo prišlo do stanja, znanega kot transgeneracijski učinek travme, pri katerem se simptomi za PTSM-jem obolelega veterana prenašajo na njegove potomce.