Starmer je dejal, da je zagotovitev trajnega miru v Ukrajini "bistvenega pomena, če želimo Putina odvrniti od nadaljnje agresije v prihodnosti". Po njegovih besedah je zato Združeno kraljestvo pripravljeno prispevati k varnostnim zagotovilom Ukrajini tako, da "če bo treba, bo poslala lastne enote na teren".
"Tega ne rečem zlahka," je zapisal v uvodniku v časopisu Daily Telegraph. "Zelo globoko čutim odgovornost, ki jo prinaša potencialno ogrožanje britanskih vojakov in žensk," je pojasnil, a dodal, "da vsaka vloga pri zagotavljanju varnosti Ukrajine pomaga zagotavljati varnost naše celine in varnost te države".
Dodal je še, da ko bo konec ruske vojne z Ukrajino, to ne more postati le začasen premor, preden Putin znova napade.
Trumpov odposlanec na sedežu Nata
Kot so sporočili iz Nata, je današnji pogovor predstavljal novo priložnost za zbližanje stališč do tega, kako čim bolje podpreti trajni mir v Ukrajini.
Generalni sekretar Nata Mark Rutte je ob tem poudaril pomen pravične in trajne rešitve vojne v Ukrajini za stabilno prihodnost te države.
Kellogg je dejal, da nihče ne bo vsilil mirovnega dogovora ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu. Zelenski in ukrajinsko ljudstvo bosta imela zadnjo besedo, je zatrdil Kellogg. Dodal je, da se dogovarjajo o njegovem obisku Ukrajine in da se bo sešel z Zelenskim.
Britanske vojake bi lahko razporedili skupaj z vojaki drugih evropskih držav ob meji med ozemljem, ki je pod nadzorom Ukrajine, in ozemljem, ki ga nadzirajo ruske sile.
Starmer je pošiljanje vojakov napovedal, potem ko je nekdanji poveljnik vojske Lord Dannatt za BBC dejal, da je britanska vojska "tako izčrpana", da ne more voditi nobene prihodnje mirovne misije v Ukrajini.
Da tovrstnega koraka ne izključuje, je sporočila tudi Švedska. "Najprej je treba na pogajanjih doseči pravičen in trajen mir, ki spoštuje mednarodno pravo, Ukrajino in predvsem zagotavlja, da se Rusija ne more preprosto umakniti in strniti sil ter čez nekaj let napasti Ukrajine ali druge države," je dejala zunanja ministrica Maria Malmer Stenergard.
"Ko bo tak mir vzpostavljen, ga bo treba ohranjati in pri tem naša vlada ne izključuje ničesar," je ministrica dejala za švedski javni radio Sveriges Radio.
Poljski premier Donald Tusk je medtem zatrdil, da Poljska ne načrtuje napotitve vojakov v Ukrajino. "Kar se tiče podpore Poljske, je zadeva jasna. Ne nameravamo poslati poljskih vojakov na ukrajinsko ozemlje," je Tusk dejal novinarjem pred odhodom na srečanje več evropskih voditeljev v Parizu, posvečeno varnosti in Ukrajini.
Norveški premier Jonas Gahr Store je po drugi strani menil, da še ni prišel čas za razpravo o pošiljanju vojakov na teren. "Ni še čas za oblikovanje sklepov o tem, kako uresničiti varnostna jamstva in kakšne prispevke nameniti za to," je dejal za norveški radio NRK.
Podobno menijo v Nemčiji. "Večkrat smo že povedali, da je treba najprej počakati in videti, ali in kako bo v Ukrajini zavladal mir," je novinarjem v Berlinu dejala namestnica tiskovnega predstavnika vlade Christiane Hoffmann.
Razprava o napotitvi mirovnih sil v Ukrajino je zaživela pred današnjim srečanjem voditeljev več evropskih držav v Parizu. Na njem naj bi iskali skupno stališče po napovedi ameriškega predsednika ZDA Donalda Trumpa, da bodo ZDA z Rusijo začele pogajanja o končanju vojne v Ukrajini.
Udeležba evropskih držav in Ukrajine na pogajanjih v prvi fazi ni predvidena. Je pa Washington prejšnji teden evropskim zaveznicam poslal vprašalnik, v katerem jim med drugim sprašujejo o pripravljenosti prispevati k varnostnim jamstvom za Ukrajino, tudi z napotitvijo vojakov za vzdrževanje miru.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje