Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social sporočil, da sta imela s Putinom "dolg in zelo ploden" telefonski pogovor, v katerem sta se dogovorila za takojšen začetek pogajanj za končanje vojne v Ukrajini. Pogovor je trajal skoraj uro in pol, so sporočili iz Kremlja.

"Zunanjega ministra Marca Rubia, direktorja Cie Johna Ratcliffa, svetovalca za nacionalno varnost Michaela Waltza ter veleposlanika in posebnega odposlanca Steva Witkoffa sem prosil, naj vodijo pogajanja, za katera sem trdno prepričan, da bodo uspešna," je sporočil.

Iz Kremlja pa so sporočili, da sta se voditelja strinjala, da je "napočil čas za sodelovanje". "Predsednik Putin je omenil potrebo po odpravi temeljnih vzrokov konflikta in se s Trumpom strinjal, da je dolgoročno rešitev mogoče najti z mirovnimi pogovori," je novinarjem povedal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Peskov je še dejal, da sta se Putin in Trump dogovorila, da bosta nadaljevala osebne stike, vključno s srečanjem v živo. Putin je Trumpa povabil v Moskvo.

Trump: Tako Zelenski kot Putin želita mir

Trump je še dejal, da je govoril tudi z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. "Pogovor je potekal zelo dobro. On, tako kot predsednik Putin, želi doseči mir," je na omrežju Truth Social zapisal predsednik ZDA.

Zelenski pa je dejal, da je opravil pomemben pogovor s Trumpom, s katerim sta razpravljala o pripravljanju dokumenta o varnosti in gospodarskem sodelovanju Ukrajine in ZDA.

"Dolgo sva govorila o priložnostih za dosego miru, razpravljala sva o naši pripravljenosti za sodelovanje na ravni timov in o ukrajinskih tehnoloških zmožnostih," je na omrežju X zapisal Zelenski. Pogovor je trajal skoraj uro.

Dodal je, da ga je Trump obvestil o svojem pogovoru s Putinom.

Evropski ministri: Brez Evropejcev ne bo pravičnega miru

Na dogovor Trumpa in Putina so se odzvali zunanji ministri Francije, Nemčije in Španije. "V Ukrajini ne bo pravičnega in trajnega miru brez sodelovanja Evropejcev," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal francoski zunanji minister Jean-Noel Barrot.

Nemška ministrica Annalena Baerbock in španski minister José Manuel Albares Bueno pa sta dodala, da brez Kijeva ni mogoče sprejeti nobene odločitve o Ukrajini.

Albares Bueno je poudaril, da je Ukrajina suverena država z demokratično izvoljeno vlado in da "o ničemer, kar vpliva na evropsko varnost – in ruska agresija proti Ukrajini je neposredna grožnja evropski varnosti – ni mogoče odločati brez Evrope".

Baerbock, ki je poudarila, da "brez Ukrajine ni mogoče sprejeti nobene odločitve o Ukrajini", je vztrajala, da mora Evropa ostati enotna.

Poljski zunanji minister Radoslaw Sikorski pa je dodal, da je treba okrepiti podporo Ukrajini, in se zavzel za "tesno čezatlantsko sodelovanje".

Ministri so govorili ob robu srečanja o evropski obrambi in Ukrajini v Parizu, na katerem so sodelovali Francija, Nemčija, Poljska, Španija, Italija, Združeno kraljestvo in Ukrajina.

Hegseth: Članstvo v Natu in vrnitev na meje iz leta 2014 nerealistična

Obrambni minister ZDA Pete Hegseth je dejal, da ZDA ne vidijo članstva Ukrajine v Natu kot del rešitve za končanje vojne, pa tudi, da vrnitev Ukrajine na meje pred letom 2014 ni uresničljiva.

"Združene države ne verjamejo, da je članstvo Ukrajine v Natu uresničljiv izid dogovorjene rešitve," je Hegseth dejal na srečanju kontaktne skupine za Ukrajino v Bruslju, kjer se bodo v četrtek sešli obrambni ministri Nata.

Namesto tega bi morale varnostna zagotovila ponujati "sposobne evropske in neevropske sile", je dejal.

Po besedah ameriškega ministra je doseganje miru v Ukrajini "glavna prednostna naloga" predsednika ZDA Donalda Trumpa. ZDA se zavzemajo za čimprejšnje končanje uničujoče vojne v Ukrajini in za vzpostavitev trajnega miru, predpogoj za to pa je po njegovih besedah "realna ocena stanja na bojišču".

"Vendar moramo začeti s spoznanjem, da je vrnitev na ukrajinske meje izpred leta 2014 nerealističen cilj. Prizadevanje za ta iluzorni cilj bo samo podaljšalo vojno in povzročilo več trpljenja," je dodal po poročanju nemške tiskovne agencije DPA. Ta izjava nakazuje, da Washington od Kijeva pričakuje, da se bo odrekel tudi polotoku Krim, ki si ga je Rusija priključila leta 2014.

ZDA si po besedah Hegsetha želijo "suvereno in uspešno Ukrajino", vendar se soočajo tudi z drugimi varnostnimi grožnjami vzdolž svoje meje in v Tihem oceanu. Zaradi nadziranja svojih meja in grožnje, ki naj bi jo predstavljala Kitajska, ZDA ne morejo biti osredotočene na varnost Evrope, je dejal Hegseth.

Pri tem je evropskim zaveznicam sporočil, da bodo morale Ukrajini zagotoviti levji delež prihodnje pomoči, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Hegseth izključil napotitev ameriških sil

ZDA v okviru morebitnega mirovnega dogovora ne bodo poslale vojakov v Ukrajino. "Naj bo jasno, kot del kakršnih koli varnostnih jamstev v Ukrajino ameriški vojaki ne bodo napoteni," je zatrdil ob svojem prvem obisku na sedežu Nata po nastopu položaja.

Hegseth je prav tako izključil napotitev enot v okviru Natove misije. "Če so te enote na neki točki napotene v Ukrajino kot mirovne sile, bi morale biti napotene kot del misije zunaj Nata in ne bi bile zajete pod okriljem 5. člena," je dejal Hegseth, pri čemer se je skliceval na Natov člen o vzajemni obrambi.

Oster preobrat ameriške politike do Ukrajine

Hegsethove izjave predstavljajo oster preobrat ameriške politike v primerjavi s politiko v času Trumpovega predhodnika Joeja Bidna. Prejšnja ameriška vlada je namreč razglašala, da bo Kijev podpirala, dokler bo to potrebno, poudarjala je tudi pomen ozemeljske celovitosti Ukrajine.

Izjave ameriškega obrambnega ministra pomenijo tudi, da bo moral Kijev opustiti nekatere od svojih ključnih vojnih ciljev, in sicer prevzem ozemlja izpod ruskega nadzora in zagotovitev varnosti v prihodnje s članstvom v Natu.

Predstavniki Trumpove vlade so sicer že nekaj časa nakazovali odrekanje podpore tem zahtevam Ukrajine, a Hegsethove izjave so spremembo politike Washingtona jasno predstavile svetovni javnosti.

Ukrajina si je večji del vojne želela pregnati vse ruske sile s svojega ozemlja, a vse bolj priznava, da ji ponoven prevzem nadzora nad svojim ozemljem ne bo uspel s silo in da je diplomacija bolj realistična pot.

Ameriški minister pozval k večji evropski vojaški porabi

Minister Hegseth je še zagotovil, da ZDA ostajajo zavezane Natu in obrambnemu partnerstvu z Evropo, pri tem pa poudaril, da bodo morale evropske zaveznice povečati vojaške izdatke. Kot je opozoril, ZDA "ne bodo več tolerirale neuravnoteženega odnosa" s svojimi zavezniki.

"Zagotavljanje evropske varnosti mora biti imperativ za evropske članice Nata," je še dejal Hegseth na srečanju kontaktne skupine, ki usklajuje vojaško podporo Ukrajini. Tokratnemu srečanju prvič predseduje Združeno kraljestvo.