Južnokorejski predsednik je komentar na to temo podal ob vse glasnejših opozorilih južnokorejskih obveščevalcev in zahodnih zaveznic o domnevnih načrtih Severne Koreje, da v pomoč ruskim silam v Ukrajino napoti približno 10.000 vojakov.

Poljski predsednik Andrzej Duda in Jun sta se strinjala, da bi bila severnokorejska namestitev sil v Ukrajini provokacija in grožnja za svetovno varnost.

Kot poroča južnokorejska tiskovna agencija Yonhap, zakonodaja vladi v Seulu onemogoča neposredno pošiljanje orožja na konfliktna območja, zato je to do zdaj počela posredno.

Kot je decembra lani poročal ameriški časopis Washington Post, je Južna Koreja leta 2023 na prošnjo ZDA Kijevu posredno pomagala z večjim številom topniških izstrelkov kot vse evropske države skupaj v enakem obdobju.

Po navedbah južnokorejskih obveščevalcev je v Rusiji trenutno 3000 severnokorejskih vojakov. Celoten kontingent, ki bo obsegal skupno 10.000 vojakov, naj bi na ukrajinski fronti namestili decembra. Severna Koreja in Rusija sta te navedbe že zanikali.

Spodnji dom parlamenta v Moskvi je medtem ravno danes ratificiral dogovor, ki med drugim poglablja vojaško sodelovanje s Pjongjangom. Sporazum o strateškem sodelovanju sta junija podpisala voditelja obeh držav, ruski predsednik Vladimir Putin in njegov kolega Kim Džong Un, potrditi pa ga mora še zgornji dom ruskega parlamenta.

Putin ni zanikal ameriških trditev o severnokorejskih enotah

Reuters medtem poroča, da Putin ni zanikal ameriških trditev, da je Severna Koreja v Rusijo poslala svoje enote. V četrtek pa je dejal, da se lahko Rusija sama odloči, kako bo uveljavljala dogovor o vzajemni obrambi s to državo.

Ob tem je Zahod obtožil, da stopnjuje vojno v Ukrajini. Dejal je, da vedo, kdo in iz katere članice Nata je v Ukrajini.

Severnokorejski predstavnik v ZN-u pa je dejal, da so trditve ZDA in Južne Koreje glede pošiljanja severnokorejskih enot v Rusijo "neutemeljene govorice".

Rusija povečuje vojaške izdatke

Poslanci in poslanke ruske dume so danes v prvi obravnavi potrdili predlog proračuna, po katerem bi se vojaški izdatki prihodnje leto povečali za skoraj 30 odstotkov in bi znašali približno 134 milijard evrov. S proračunom bi Rusija tako za vojaške namene namenjala več kot za socialne izdatke in izobraževanje skupaj, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Približno 40 odstotkov predlaganega proračuna predstavljajo izdatki za obrambo in varnost. S tem bi Moskva lahko namenila dodatna sredstva za financiranje vojne v Ukrajini.

Vojaški izdatki sicer ne vključujejo vseh sredstev, ki jih Rusija namenja za vojno v Ukrajini. Ti namreč vključujejo tudi izdatke, ki jih Moskva označuje kot "notranja varnost" oziroma kot "strogo zaupno", poroča AFP.

Preden so ruske oblasti v obravnavo v dumo poslale predlog proračuna, so poleg večjih izdatkov za obrambo napovedovale tudi povečanje naložb in socialnih izdatkov. Vendar predlog, ki so ga danes podprli poslanci, kaže, da so vojaški izdatki izrinili izdatke za druga področja. Druga obravnava predloga bo 14. novembra.