Ameriški mediji so v nedeljo na podlagi neimenovanih vladnih virov sporočali, da je ameriški predsednik Joe Biden dal zeleno luč za uporabo sistemov ATACMS za napade v Rusiji. Televizija CNN poroča, da je Biden dovoljenje za predajo omenjenih raketnih sistemov dal že februarja letos, vendar le za uporabo na ruske položaje v Ukrajini, ki je prve sisteme dobila aprila letos. Bidnova vlada je več mesecev razpravljala o tem in mnenja niso bila enotna, med drugim zato, ker ena sama raketa stane od skoraj milijon do dva milijona dolarjev, poleg tega pa naj bi bile zaloge omejene. Koliko takšnih raket ima Ukrajina, ni znano.

Ameriški vladni uradniki trdijo, da se je Biden za napotitev raketnih sistemov ATACMS v Ukrajino zdaj odločil, ker želi Ukrajini pomagati, da obdrži osvojeno rusko ozemlje Kursk, kar lahko kasneje uporabi kot vzvod v pogajanjih.

Priprave na rusko ofenzivo v Kursku?

Rusija je po ameriških trditvah v Kurski oblasti namreč nakopičila skoraj 50.000 vojakov z željo, da si povrne ozemlje, ki ji ga je Ukrajina z nepričakovano ofenzivo vzela avgusta. V Kursku naj bi bilo tudi 10.000 vojakov iz Severne Koreje.

Po poročanju nekaterih medijev naj bi ruske in severnokorejske sile v Kursku v prihodnjih dneh nameravale izvesti ofenzivo, s katero bi skušale ukrajinske vojake prisiliti k umiku za mejno črto.

Zelenski: Rakete bodo govorile same zase

Ukrajina naj bi rakete ATACMS, ki imajo doseg do 300 kilometrov, in dovoljenje za njihovo uporabo, želela že od začetka ruske invazije, vendar pa Biden prvi dve leti o tem ni hotel niti slišati. Na zadnje poročanje medijev pa se je Zelenski odzval posredno. "Danes se v medijih veliko govori o tem, da smo dobili dovoljenje za ustrezne ukrepe. Besede ne ustvarjajo zadetkov. Takšne stvari ne potrebujejo napovedi. Rakete bodo govorile same zase," je v nedeljo objavil na mediju Telegram.

Sorodna novica Borrell: Tudi EU mora Ukrajini dovoliti, da v Rusiji uporabi orožje, ki ji ga dostavimo

Sergij Kuzan, predsednik ukrajinskega centra za varnost in sodelovanje, je za BBC dejal, da je Bidnova odločitev za Ukrajino "zelo pomembna". "Ne gre za nekaj, kar bo spremenilo potek vojne, nedvomno pa bo naše sile spravilo v enakovrednejši položaj," je dejal.

Vojna v Ukrajini bo sicer jutri potekala že tisoči dan.

Tudi visoki zunanjepolitični predstavnik Evropske unije Josep Borrell je dejal, da bi Evropska unija morala dovoliti Ukrajini uporabo orožja na ruskem ozemlju.

Kremelj: To bi povečalo napetosti

Ruski predsednik Vladimir Putin, ki je večkrat opozoril zahodne države, da lahko Rusija uporabi jedrsko orožje, če jo Ukrajina napade s konvencionalnimi raketami, in da bi uporaba ameriškega orožja v Rusiji pomenila neposredno vključitev zveze Nato v ukrajinsko vojno, se na poročanje ameriških medijev še ni odzval.

Je pa izjavo dal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov, ki je dejal, da vztrajajo pri Putinovih septembrskih besedah, da bi vsakršne napade z ameriškim orožjem na ruskih tleh imeli za neposredno vpletenost Nata v vojno. Dodal je, da bi uporaba ameriškega orožja še povečala napetosti in poglobila vpletenost ZDA v vojno. Bidna je obtožil, da "priliva olje na ogenj". Peskov je dodal, da vsakršna zamrznitev konflikta po trenutnih frontnih črtah za Rusijo ni sprejemljiva.

Portal časopisa Ruska gazeta, ki ga izdaja ruska vlada, pa je Bidnovo potezo označil kot "eno najbolj provokativnih in nepremišljenih odločitev njegove administracije, ki ima lahko katastrofalne posledice".

Trump se še ni oglasil

Za zdaj pa še molči novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump, ki je med predvolilno kampanjo večkrat zatrdil, da bo po hitrem postopku končal vojno v Ukrajini.

ZDA so največje dobaviteljice orožja Ukrajini. Od začetka vojne do konca letošnjega junija so dobavile ali se zavezale, da bodo poslale orožje in opremo v vrednosti 52,6 milijarde evrov.

Molčijo tudi v Londonu in Parizu, kjer bi utegnili zaradi odločitve ZDA tudi sami dati Kijevu dovoljenje za uporabo raket dolgega dosega Storm Shadow na ozemlju Rusije.

"Tveganje za začetek tretje svetovne vojne"

Oglasili pa so se nekateri ruski poslanci. Poslanka Marija Butina je izjavila, da administracija Joeja Bidna "tvega začetek tretje svetovne vojne", če bo res dovolila Kijevu, da za napade globoko na rusko ozemlje uporabi ameriško orožje. "Bidnova administracija skuša zdaj, ko je še na oblasti, razmere zaostriti do skrajnosti. Resnično upam, da bo Donald Trump preklical to odločitev, saj pomeni resno tveganje za začetek tretje svetovne vojne, kar pa ni v interesu nikogar," je dejala.

BBC navaja še odziva poslanca Putinu naklonjene nacionalistične Liberalno-demokratske stranke Rusije Leonida Sluckega in senatorja Vladimirja Džabarova, ki sta opozorila na resne posledice takšne odločitve, pri čemer je slednji to označil za korak v smeri tretje svetovne vojne.

"Samo rakete nam ne bodo prinesle zmage"

Ukrajinska poslanka Marija Ionova pa je v pogovoru za BBC dejala, da raketni sistem, ki bi ga uporabljali na ozemlju Rusije, "ni preprosta rešitev, ki bi zagotovila zmago". "Rakete niso preprosta rešitev za boj proti našim skupnim sovražnikom. Zato pozivamo zaveznike, da je potrebna sprememba strategije, saj so naši sovražniki združeni, zato se moramo tudi mi enotno postaviti proti njim. Seveda odobravamo dovoljenje za uporabo raket dolgega dosega, a samo to nam ne bo prineslo zmage. Potrebujemo protizračni ščit nad Ukrajino, več zahodnih vojaških inštruktorjev, več sankcij proti Rusiji," je dejala.

V napadu v Sumiju najmanj 11 žrtev

Domnevna odobritev uporabe ameriškega orožja na ruskem ozemlju prihaja v času, ko je Ukrajina vnovič tarča obsežnih ruskih napadov. Moskva je konec tedna z več kot 200 raketami in brezpilotnimi letalniki napadla energetsko infrastrukturo po vsej državi, pri tem je v mestu Sumi umrlo najmanj enajst ljudi, še najmanj 89 je ranjenih. Župan Sumija Artem Kobzar je v posnetku, objavljenem na omrežju Telegram, sporočil, da je bil v napadu uničen devetnadstropni blok. Reševalci so ponoči v ruševinah iskali preživele in morebitne nove žrtve. Kasneje je odjeknilo še več eksplozij in v celotnem mestu je prišlo do izpada električne energije.

Moskva je od oktobra močno povečala intenzivnost napadov z brezpilotniki na Ukrajino, saj jih je od takrat po trditvah ukrajinskih sil sprožila več kot 2000.

Po trditvah ruskih sil pa so ponoči ruski sistemi protizračne obrambe sestrelili 59 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov, največ nad Brjansko oblastjo, dva pa tudi nad moskovsko.