Po več mesecih nazadovanja na vzhodu države je ukrajinska vojska z vdorom čez mejo presenetila ruske vojaške sile. Po besedah Kijeva trenutno nadzoruje 1150 kvadratnih kilometrov ruskega ozemlja in je začela utrjevati položaje znotraj Kurske oblasti. Zunanji spremljevalci opažajo, da je ruski odziv na ukrajinsko ofenzivo zapoznel in da ima ruska vojska v prvem planu še vedno bojišča na vzhodu Ukrajine.

Presenečena Rusija

Ruski predsednik Vladimir Putin je ofenzivo ukrajinske vojske označil za "obsežno provokacijo", prvega podpredsednika vlade Denisa Manturova zadolžil za nadzor "razmer" ter v Kurski, Brjanski in Belgorodski oblasti napovedal "protiteroristično operacijo".

Nekdanji dopisnik iz Moskve Miha Lampreht v pogovoru za MMC pravi, da o prihodnjem poteku dogodkov še ni mogoče sklepati, saj še nimamo dovolj podatkov. "Kremelj je bil ob tem vdoru, ki še traja, očitno presenečen, morda tudi zmeden," je dejal.

Vendar Lampreht opozarja, da so se kljub navidezni mirnosti ruskega vodstva kmalu po ukrajinski ofenzivi že začele spremembe v ruski notranji politiki in upravljanju države. Ruska federacija je namreč že dan po ukrajinski ofenzivi uvedla regionalni režim izrednega stanja, 9. avgusta pa so uvedli še izredno stanje na zvezni ravni.

"Regionalna uvedba izrednega stanja velja, če na območju ni poškodovanih več kot 500 ljudi in če škoda ni večja od 1,2 milijarde rubljev. Če pa so te številke in parametri višji, se uvede režim izrednega stanja na zvezni ravni, ki predvideva tudi omejitev pravic državljanov in širitev pooblastil 'policije in varnostnih organov'," poudarja Lampreht in dodaja, da je to po njegovem mnenju pravi kazalnik, kako resna je ukrajinska zasedba ruskega ozemlja.

Širitev fronte

Obramboslovec in dekan Fakultete za družbene vede Iztok Prezelj pa v ukrajinski vojaški akciji vidi predvsem poskus, da bi s protiofenzivo preusmerili potek vojne na prvih bojnih črtah: "Ukrajinci ne morejo prebiti obstoječe fronte, dolge 1200 kilometrov, obenem pa ugotavljajo, da si Rusija ne upa poseči po mobilizaciji sil, ker bi bil to za Putina zelo nepriljubljen ukrep, zato želijo fronto raztegniti z nekim 'inovativnim vojaškim posegom' in v boje vezati več ruskih sil," je dejal v pogovoru za MMC.

Ruska vojska je namreč že angažirala nekatere svoje sile s Krima in z določenih drugih delov zasedenih ozemelj. "S tem bi imela Ukrajina več možnosti za kakršen koli potencialni uspeh na tistih delih fronte, ki so ji v interesu," dodaja Prezelj.

O takšni nameri ukrajinske vojske je že kmalu po začetku ukrajinske ofenzive poročala francoska tiskovna agencija AFP. "Smo v ofenzivi. Cilj je raztegniti položaje sovražnika, povzročiti čim večje izgube in destabilizirati razmere v Rusiji, ki ni sposobna zaščititi svoje meje," je za AFP dejal neimenovani vojaški uradnik. Vendar je britanski časopis The Economist nato poročal, da ruske sile v nasprotju s pričakovanji odlašajo s pošiljanjem dodatnih enot v Kursk. "Njihovi poveljniki niso bedaki. Premikajo sile, vendar ne tako hitro, kot bi si želeli. Vedo, da logistične podpore ne moremo razširiti za 80 ali 100 kilometrov," je za časopis dejal vir iz ukrajinskega poveljniškega štaba.

Institut za preučevanje vojne s sedežem v Washingtonu (ISW) v svojih poročilih navaja, da ruske sile kljub ukrajinskemu napredovanju čez rusko mejo še vedno kot prednostno nalogo jemljejo ofenzivo v vzhodni Ukrajini. ISW še ocenjuje, da rusko vojaško poveljstvo umika le izbrane ruske neregularne enote iz Doneške oblasti v Kursko, vendar bo verjetno zelo nenaklonjeno umiku ruskih vojaških enot, ki sodelujejo v bojih v vzhodni Ukrajini, saj ne želijo upočasniti tamkajšnjega tempa ruskih operacij.

Ozemlja kot del pogajanj

Prezelj meni, da je bil pri ukrajinski odločitvi za napad na območje Kurska daleč najpomembnejši vojaški vidik, ne zanemarja pa niti diplomatskega. Če bi se pogajanja začela zdaj, pravi Prezelj, bi lahko Ukrajinci zasedena ozemlja uporabili pri izmenjavi.

"Mirovna pogajanja so v resnici trgovanje, kjer je pomembno, kaj lahko kdo ponudi in čemu se lahko kdo odpove," poudarja Prezelj. "V tem trgovanju bo seveda šlo za vsak kvadratni kilometer, ki bo imel določeno geostrateško pomembnost."

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je že nakazal, da Ukrajina ruskega ozemlja ne namerava zasesti, ampak ga uporabiti pri morebitni menjavi za ukrajinska ozemlja, ki jih trenutno zasedajo ruske sile. Putin je sicer po napadu, ki ga je označil za terorizem, dejal, da želi Ukrajina s tem izboljšati svoj pogajalski položaj, vendar je pozneje dodal, da se z njo nima kaj pogajati.

Rusija in Ukrajina naj bi se po poročanju Washington Posta avgusta sicer nameravali sestati v Katarju, da bi razpravljali o morebitnem sporazumu glede nenapadanja energetske infrastrukture, vendar je Rusija po začetku ukrajinske operacije v Kurski oblasti srečanje preložila.

Prezelj pa je podal še tretji vidik ukrajinskega vdora – ta, da so Ukrajinci pod intenzivnim pritiskom svojih zahodnih zaveznikov, da na osnovi tolikšnih naložb vendarle dosežejo nekakšen preboj.

ISW: Ruski odziv neučinkovit

Ameriški inštitut za preučevanje vojne meni, da je bilo rusko vojaško poveljstvo do zdaj neučinkovito pri odzivu na operacijo ukrajinskih obrambnih sil v ruski Kurski oblasti.

Ruski general Andrej Belousov je 15. avgusta sicer napovedal ustanovitev "koordinacijskega sveta" v okviru ruskega obrambnega ministrstva, vendar ISW ocenjuje, da bi se zaradi udeležbe različnih služb in organizacijske neusklajenosti lahko pojavila trenja, saj ni jasno, katerim nalogam bi se posvečalo obrambno ministrstvo, katerim pa ruska varnostna služba.

Putin je za upravljanje odziva zadolžil ministrstvo za obrambo, zvezno varnostno službo (FSB) in rusko gardo (Rosgvardijo), vendar ti organi še niso sprejeli nobenih pomembnih ukrepov za vzpostavitev jasnejše delitve odgovornosti.

Nekdanji ruski poveljnik: Meja je bila praktično odprta

Nekdanji poveljnik ruske vojske je za ruski neodvisni časopis Important Stories razložil, zakaj so ukrajinske oborožene sile tako zlahka prodrle v Kursko oblast.

Neimenovani nekdanji poveljnik izvidniške skupine, ki je deset let služil v ruski vojski in tudi sodeloval v invaziji v Ukrajini, vendar ni hotel nadaljevati bojev, je za IStories dejal, da so bile del ukrajinskega načrtovanja ofenzive že izvidniški vdori, ki so jih na začetku leta izvajale enote ruskih vojakov s podporo ukrajinske vojske, kot so enote Ruskega prostovoljskega korpusa in Legije svoboda Rusije. Poudaril je, da Rusija pol leta od prvega vdora ni reagirala, zato je bila meja "praktično vedno odprta".

Za vojake ob meji, poudarja nekdanji poveljnik, je bil vdor le vprašanje časa, ruska vojska pa je pozive z dna poveljniške verige mirila, češ da imajo položaj pod nadzorom in da obveščevalne službe niso zaznale ničesar nenavadnega.

Ukrajinske sile so po njegovih besedah delovale s premislekom in – najpomembneje – hitro, medtem ko je bila zmedena ruska obramba "zaposlena s pisanjem poročil". Zapoznele ruske okrepitve so tako naletele na že vkopane ukrajinske enote.

Nekdanji izvidnik je tudi dodal, da je ruska vojska civiliste ob vdoru ukrajinske vojske prepustila samim sebi. Ne izključuje niti bombardiranja s topništvom ali letalstvom.

O neustrezni pripravljenosti ruske vojske na ukrajinsko ofenzivo so pisali že ruski vojaški blogerji. Nekateri kanali na ruskem družbenem omrežju Telegram so poročali, da je bilo rusko poveljstvo seznanjeno z bližajočim napadom, vendar naj bi načelnik generalštaba Valerij Gerasimov obveščevalna poročila označil za "povzročanje panike" in pozval, naj "ne nasedajo nasprotnikovim dezinformacijam".

"Vojaško poveljstvo" na okupiranem območju

Ukrajina je v Kurski oblasti pred dnevi ustanovila vojaško poveljstvo pod vodstvom generalmajorja Eduarda Moskaljova, ki bo "vzdrževalo red in mir ter zagotavljalo prednostne potrebe prebivalstva". Vrhovni poveljnik ukrajinske vojske Oleksandr Sirski je dejal, da bo vojaški urad pokrival ozemlja, ki jih v Kursku nadzorujejo ukrajinske sile, kjer bo skrbel za potrebe tamkajšnjega prebivalstva.

"Menim, da ukrajinska okupacija ozemlja v Kursku dolgoročno ne bo uspešna," pravi Prezelj in dodaja, da verjetno Ukrajina ne želi biti agresor v tej zgodbi. "Tam bodo zdaj igrali vlogo okupatorja in okupator mora poskrbeti za prebivalstvo," pravi Prezelj in dodaja, da so z osvojitvijo ozemlja, ki ga praktično nihče ni branil, izvedli lažji del zgodbe. "Ko se bo začela neka oblika odpora, ko bodo Rusi na območje poslali posebne enote, ki jim bodo delale težave, ko se bodo ljudje začeli upirati tako ali drugače, se bo v resnici šele začel težji del zgodbe za Ukrajino," še opozarja.

Po navedbah guvernerja Kurske oblasti Alekseja Smirnova so s sosednjih območij Rusi evakuirali že več kot 200.000 ljudi.

Izmenjave zapornikov

Zaradi ofenzive je po mnenju Kijeva Rusija vse bolj pripravljena na izmenjavo zapornikov. Ukrajinski varuh človekovih pravic Dmitro Lubinec je dejal, da je ruska komisarka za človekove pravice Tatjana Moskalkova začela pogovore o izmenjavi vojnih ujetnikov, kar naj bi bilo prvič, saj je Kijev predtem poročal, da je Rusija v preteklosti zavračala ukrajinske predloge za izmenjavo.

Ukrajinske sile naj bi v zadnjih dveh tednih zajele 2000 ruskih vojakov, vključno z naborniki, mejnimi stražarji ruske zvezne varnostne službe (FSB) in pripadniki čečenskih enot Ahmat.

Protiofenziva v medijskem prostoru

Nad ukrajinskim napadom pa ni bila presenečena le ruska vojska, temveč tudi ruski propagandni režim. Pozen in neorganiziran odziv je po mnenju ISW-ja dokaz, da Rusija ni načrtovala morebitne ukrajinske invazije in da se zdaj bolj posveča nadzoru nad informacijskim prostorom.

Ruski uradniki, mediji in člani parlamenta so vojaške blogerje, ki niso tesno povezani s Kremljem, že obtožili širjenja "lažnih" informacij ter izvajanja "informacijske sabotaže" ter ljudi pozvali, naj ne nasedajo tujim poročilom o dogajanju v Kurski oblasti.

"Od nekdaj v Rusiji velja politično geslo 'Nič ni bolj nevarno kot videz šibkosti'. To je med drugim že leta 1912 dejal tedanji prvi minister vlade pod cesarsko oblastjo Stolipin," je splošni ruski odziv na ukrajinsko protiofenzivo komentiral nekdanji dopisnik iz Moskve Miha Lampreht. Pomembnosti tega pristopa se po njegovem mnenju Putin še predobro zaveda.

"Kar koli se namreč v državi zgodi, Kremelj najprej ustvari vtis, da ne gre za politično ali drugo obliko šibkosti in da je oblast (še vedno) trdna," je za MMC še dejal nekdanji dopisnik. "Tudi v tej vojni se ustvarja vtis, da zadeve niso katastrofalne in da oblast – politična, vojaška in siceršnja – ni šibka. In to ne glede na to, da so komentarji in vesti o dogodkih, ki so povezani z ukrajinskim vdorom, zadržani in nasprotujoči si," dodaja.

Utišanje domačih kritik

Od začetka ruske invazije v Ukrajini ruski vojaški blogerji ("milblogger" ali "military blogger") zaradi skopih informacij, ki na Zahod prihajajo iz Kremlja, predstavljajo poseben uvid v rusko vojaško strukturo. Imajo vojaške izkušnje ali povezave z rusko vojsko in večinoma niso del ruske opozicije, ampak nacionalisti, ki podpirajo invazijo v Ukrajini, vendar so vse bolj nezadovoljni s potekom vojne in vodenjem vojske.

Nova vrsta komentatorjev na ruskih družbenih omrežjih je sčasoma začela nasprotovati kremeljski pripovedi o vojni. Ruska oblast je kritične glasove z družbenih omrežij večinoma tolerirala, saj so ti kljub očitkom postavili platformo za lobiranje k tršemu pristopu do vojne, nekatere komentatorje pa je celo nagradila s položaji v državnem aparatu ali v množičnih medijih.

Vendar kaže, da je Kremelj spremenil svoj odnos do kritičnih glasov na spletu in naj bi po mnenju nekaterih komentatorjev skušal nadzor nad informacijskim in medijskim prostorom prenesti z ministrstva za obrambo pod predsedniško upravo.

Reguliranja informacijskega prostora, v katerem delujejo vojaški blogerji, se je Putin lotil kmalu po ukrajinskem napadu, saj je podpisal zakon, po katerem bi se morali vsi blogerji z več kot 10.000 sledilci registrirati pri kremeljskem medijskem regulatorju Roskomnadzor. Notranji vir v Kremlju pa je po poročanju ISW-ja zatrdil, da je rusko obrambno ministrstvo začelo tudi novačiti vojaške blogerje za svoje propagandne potrebe.

Vrh ruske vojske za zdaj še brez zamenjav poveljstva

Lampreht opozarja, se bodo spremembe v ruskem vojaškem vrhu zagotovo zgodile, vprašanje je le, kdaj in ali bodo zamenjali tiste visoke častnike in generale, ki naj bi bili dejansko krivi za neustrezen odziv na ukrajinski napad. "Morda bo Putin grešnega kozla našel v samem generalu Valeriju Gerasimovu, vodji generalštaba, ki naj bi celo vedel za ukrajinske načrte, a tega ni povedal vrhovnemu poveljniku oboroženih sil Vladimirju Putinu," pravi Lampreht.

"Pod predpostavko, da Rusi osvobodijo ozemlje, gre lahko ta ukrajinski akt tudi v korist Putina za njegove notranje potrebe," pa pravi obramboslovec Iztok Prezelj, saj bi Putin lahko izkoristil domoljubni naboj za mobilizacijo in nadaljevanje vojne. Po drugi strani pa bodo Rusi s tem spoznali, da si kot napadalna stran prej ali slej tudi sam napaden, pravi Prezelj. "Kakor se vedeš v mednarodnih odnosih, tako se bodo vedli tudi drugi do tebe," še doda.

Prezelj še dodaja, da bi lahko ukrajinska ofenziva na rusko ozemlje imela različni posledici za zahodno dojemanje vojne na Zahodu. Če jim z vojaško akcijo uspe rusko obrambo tako razredčiti, da bo morala Rusija poseči po izredno nepriljubljeni mobilizaciji mladih ljudi, bi se Ukrajina s tem dokazala kot vojaško sposobna država. V kolikor pa jim vojaška akcija spodleti ali ne doseže vseh ciljev, bi lahko imela za posledico zmanjšanje podpore. "Na Zahodu bi to lahko dojeli tako, da je vojna spremenila dobre akterje v slabe," pravi Prezelj, s čimer bi se zabrisala meja med napadalcem in žrtvijo.

Lampreht: Ne gre izključiti silovitega ruskega vojaškega odgovora

Miha Lampreht še pravi, da je Rusija že začela obtoževati Zahod, in dodaja, da takega posega ukrajinske vojske in posebnih sil brez zahodne pomoči ne bi bilo. "Že pred časom so bolje obveščeni lansirali tezo, da ima Kirilo Budanov, vodja ukrajinske obrambno-varnostne obveščevalne službe, načrt za destabilizacijo Rusije, ki naj bi vseboval tudi diverzije na eno od ruskih jedrskih central," še pravi Lampreht in dodaja, da vendarle ne gre izključiti poznega, a silovitega ruskega vojaškega odgovora.

"Vsekakor bodo Kremelj in generali ukrajinski napad izkoristili za potrditev svoje stare teze, da je t. i. kolektivni Zahod tisti, ki želi prek Ukrajine uničiti rusko kulturo, njen sistem vrednot in rusko državo," predvideva Lampreht.