Poljska in baltske države so v ponedeljek od Belorusije zahtevale, naj izžene pripadnike vojske Wagner s svojega ozemlja, kamor so prišli v okviru dogovora, ki so ga dosegli ob posredovanju Lukašenka in s katerim je bil končan njihov poskus upora konec junija. Od takrat številni Wagnerjevci prihajajo v Belorusijo v oporišče, nekaj manj kot sto kilometrov jugovzhodno od glavnega mesta Minsk, kjer naj bi usposabljali beloruske vojake.

"Režim beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka smo pozvali, naj nemudoma izžene skupino Wagner iz Belorusije," je v ponedeljek po srečanju s kolegi iz Litve, Latvije in Estonije dejal poljski notranji minister Mariusz Kaminski.

"Morajo zapustiti našo regijo. Bojimo se incidentov, tudi oboroženih incidentov, v katere bi bili vključeni ti plačanci," je nadaljeval. Opozoril je, da je v Belorusiji nameščenih več tisoč Wagnerjevcev, med katerimi so tudi kriminalci, izpuščeni iz ruskih zaporov. "To je velika skupina, ki je sposobna vsega," je še dodal.

Beloruska državna tiskovna agencija BELTA je danes posredovala odziv Lukašenka, ki je dejal, da se Poljska in baltske države nimajo pravice pritoževati nad prisotnostjo Wagnerja v Belorusiji, dokler imajo na svojih ozemljih "vsaj enega tujega vojaka". "Sicer so to neutemeljene in neumne zahteve," je dejal dolgoletni beloruski predsednik.

Ob prihodu Wagnerja v Belorusijo je Lukašenko dejal, da bo beloruski vojski koristilo urjenje ruskih plačancev, ki so se v Ukrajini borili v nekaterih najhujših spopadih in so zaslužni za rusko zavzetje mesta Bahmut.

Ukrajinska vojska poroča o uspehih na jugu

Ukrajinske sile so v regiji Zaporožje na jugu države dosegle nove uspehe, je medtem sporočil generalštab ukrajinske vojske. Med drugim naj bi napredovale južno od vasi Robotine, ki naj bi jo Kijev zavzel že v ponedeljek, proti naselju Novoprokopivka. Vojska medtem zadržuje osvobojeno ozemlje, je še dodal generalštab.

Tudi v okolici vasi Verbove naj bi ukrajinske sile okrepile svoje položaje in odbile več ruskih protinapadov. Po navedbah ameriškega Inštituta za preučevanje vojne (ISW), ki je preučil videoposnetke s terena, pa so nekatere ukrajinske izvidniške enote verjetno že dosegle obrobje vasi Verbove.

Vas Robotine, ki leži približno 80 kilometrov južno od Zaporožja, naj bi ukrajinske sile zavzele v ponedeljek. Oblasti v Kijevu pa so v torek odredile evakuacijo otrok iz petih vasi v bližini frontne črte na jugu države, kjer se po njihovih navedbah spopadi zaostrujejo.

Cilj ukrajinske vojske je doseči Azovsko morje, ki je od vasi Robotine oddaljeno približno 90 kilometrov. S tem pa namerava Kijev odrezati pomembno oskrbovalno linijo za ruske sile, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Ukrajina je junija začela dolgo pričakovano protiofenzivo, potem ko je nakopičila zaloge orožja z Zahoda in oblikovala napadalne bataljone, vendar je bil doslej njen napredek počasen.

Analitiki sicer trdijo, da je nedavno zavzetje vasi Robotine dokaz, da lahko ukrajinske sile dosežejo določene uspehe pri prebijanju ruskih obrambnih linij na jugu.

Kuleba kritiziral kritike protiofenzive

Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je bil medtem oster do kritikov ukrajinske protiofenzive proti ruski okupaciji, za katere je dejal, da s tem "pljuvajo v obraze ukrajinskih vojakov in naj zato utihnejo".

"Kritizirati počasen tempo je enako kot pljuniti v obraz ukrajinskemu vojaku, ki vsak dan žrtvuje svoje življenje, napreduje in osvobaja en kilometer ukrajinske zemlje za drugim," je Kuleba povedal novinarjem na neformalnem srečanju zunanjih ministrov EU-ja v Toledu. "Vsem kritikom bi priporočal, naj utihnejo, pridejo v Ukrajino in poskusijo sami osvoboditi en kvadratni centimeter," je bil oster.

Ameriški časnik New York Times je prejšnji teden citiral ameriške in druge zahodne predstavnike, ki so povedali, da je ukrajinska vojska dosegla neznaten napredek v svoji protiofenzivi, saj naj bi imela preveliko število vojakov nameščenih na napačnih krajih.

Zelenski sprejema ukrepe proti korupciji

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sprejema nove ukrepe v boju proti korupciji. V sredo je odredil preiskavo izdajanja zdravniških opravičil za služenje vojaškega roka, potem ko se je izkazalo, da se je količina izdanih opravičil od začetka ruske invazije februarja lani v nekaterih regijah povečala za do desetkrat.

Po besedah ukrajinskega predsednika so podkupnine za pridobivanje teh opravičil znašale od 3000 do 15.000 ameriških dolarjev, oziroma med 2800 in 13.800 evrov. "Govorimo o najmanj tisoč ljudeh," je Zelenski pozno v sredo dejal v svojem rednem večernem nagovoru.

Pred tem je Zelenski 11. avgusta odpustil tudi vse vodje regionalnih vojaških naborniških centrov, potem ko so na dan prišla poročila o korupciji v omenjenih centrih. Ukazal je, naj jih nadomestijo vojaki, ki so bili ranjeni v boju ali vsaj prisotni na fronti.

Predsednik Ukrajine, ki je že dolgo prežeta s korupcijo na vseh ravneh, je poleg tega pred dnevi predlagal tudi spremembo zakonodaje, s katero bi korupcijo v času vojne izenačili z izdajstvom, poroča bruseljski portal Politico.

To je sprožilo nasprotovanje in kritike številnih uradnikov in nadzornikov, med drugim v ukrajinski nevladni organizaciji Center za boj proti korupciji (Antac), kjer opozarjajo, da bi ta načrt lahko ohromil glavne protikorupcijske institucije v državi.

Številni se namreč po navedbah Politica bojijo, da bi v primeru uveljavitve takšne zakonodaje lahko predsednik določene primere samovoljno predal v preiskavo ukrajinski varnostni službi SBU, ki je pod njegovim neposrednim nadzorom. SBU bi tako lahko primere korupcije, v katere so vpleteni najvišji uradniki, zlahka pometel pod preprogo.

Zelenski je načrt o spremembi zakonodaje naznanil v nedeljo, potem ko je bil prejšnji teden razkrit še en primer korupcije v času vojne, v katerem sta bila dva visoka ukrajinska uradnika osumljena nezakonitega prisvajanja sredstev, namenjenih nabavi humanitarne pomoči.

Čeprav Zelenski osebno ni bil vpleten v primer, približno 77 odstotkov Ukrajincev meni, da je predsednik odgovoren za konstantno korupcijo v ukrajinski vladi in lokalnih vojaških upravah, kaže anketa, ki jo je na začetku avgusta objavila fundacija za demokratične iniciative Ilko Kučeriv.

Korupcijski škandali v Ukrajini pod vodstvom Zelenskega so deležni vse več pozornosti tudi zato, ker se dogajajo v času, ko si njegova država aktivno prizadeva za začetek pogovorov o članstvu v Evropski uniji, še poroča Politico.

Srečanje Erdogana in Putina v Sočiju

Po poročanju Reutersa, ki se sklicuje na neimenovana turška vira, se bo v ponedeljek turški predsednik Recep Tayyip Erdogan v ruskem črnomorskem letovišču Soči srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, s katerim bosta govorila predvsem o dogovoru za izvoz žita iz pristanišč v Črnem morju.

Dogovor o izvozu žita iz črnomorskih pristanišč, ki sta ga leta 2022 sklenili Rusija in Ukrajina ob posredovanju Turčije in Združenih narodov, se je končal po umiku Rusije julija letos. Ankara si je od takrat prizadevala prepričati Moskvo, da se vrne k sporazumu, a do zdaj neuspešno.