Macron je za francoski časopis Le Figaro dejal, da želita Pariz in London predlagati enomesečno premirje "v zraku, na morju in energetski infrastrukturi", poroča BBC. Predlog premirja sicer ne predvideva prekinitve kopenskih spopadov.

To premirje bi Ukrajini in njenim zaveznikom omogočilo, da ugotovijo, ali deluje ruski predsednik Vladimir Putin v dobri veri in ali je pripravljen na pogajanja o dolgoročnejšem mirovnem dogovoru, je dejal francoski zunanji minister Jean-Noel Barrot.

Kot je dejal Macron, bi bile v okviru anglo-francoskega predloga evropske kopenske sile razporejene v Ukrajini šele v drugi fazi, ko bi bil po pogajanjih podpisan dogovor.

Macron sicer ni pojasnil, kako bi potekalo nadzorovanje delnega premirja, ki ga predlaga. Eden od evropskih diplomatov je dejal, da bi to lahko izvajal le Nato in z uporabo sistemov zračne obrambe patriot, raketami dolgega dosega in letalstvom, ki jih Ukrajina nima.

Na vprašanje, ali ve za načrt, ki ga je omenil Macron, je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski odvrnil, da se zaveda vsega.

Medtem pa London zanika dogovor o predlogu, ki ga je omenil Macron. Britanski državni sekretar na obrambnem ministrstvu, pristojen za oborožene sile, Luke Pollard, je dejal, da "ni dogovora" med Francijo in Združenim kraljestvom glede enomesečnega premirja. Na vprašanje o Macronovem načrtu je odvrnil: "To ni načrt, ki ga v tem trenutku prepoznavamo". Dodal je, da "zasebno" razpravljajo o "več različnih možnostih".

Je pa Pollard potrdil, da skupaj s Francijo in evropskimi zavezniki sodelujejo pri iskanju poti do trajnega miru v Ukrajini.

Britanski premier Keir Starmer je v nedeljo gostil vrh, posvečen Ukrajini, na katerem so zaradi vse večjih napetosti v odnosih med Evropo in ZDA glede te teme iskali skupno stališče in pot naprej.

Dogovorili so se o načrtu v štirih točkah, ki med drugim predvideva nadaljevanje vojaške pomoči Ukrajini in ekonomskega pritiska na Rusijo. Poudarili so nujnost udeležbe Ukrajine na kakršnih koli mirovnih pogovorih, trajen mir pa mora zagotoviti suverenost in varnost države.

V primeru dogovora bi bilo glede na načrt treba okrepiti obrambne zmogljivosti Ukrajine, da bi tako odvrnila morebitne prihodnje invazije. Dogovorili so se tudi za oblikovanje t. i. koalicije voljnih, ki bi branila uresničevanje dogovora in zagotavljala mir.

Kremelj: Zelenski si ne želi miru

Ukrajinski predsednik Zelenski si ne želi miru, je medtem sporočil tiskovni predstavnik Kremlja Dimitrij Peskov. Prepričan je, da bi ga nekdo moral prisiliti k miru, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"On si ne želi miru. Nekdo bi ga moral prisiliti, da bi si želel miru. Če bodo to storili Evropejci, vsa čast jim," je na novinarski konferenci dejal Peskov.

Petkov prepir med Zelenskim in predsednikom ZDA Donaldom Trumpom v Beli hiši je označil za dogodek brez primere. Meni namreč, da je Zelenski "pokazal popolno pomanjkanje diplomatskih sposobnosti".

Od prihoda v Belo hišo 20. januarja je Trump precej spremenil zunanjo politiko ZDA v primerjavi z zunanjo politiko svojega predhodnika Joeja Bidna in se tesneje povezal z Moskvo. Obnovil je stike z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in se v Združenih narodih postavil na stran Rusije.

Trump se je v petek sestal z Zelenskim, njuno srečanje pa se je kmalu sprevrglo v prepir. Trump je ukrajinskega predsednika odslovil, načrtovan podpis dogovora o izkoriščanju naravnih virov v Ukrajini, kar je bil namen obiska, pa je bil odpovedan.

Kremelj je nato v nedeljo ocenil, da so korenite spremembe ameriške zunanje politike v veliki meri v skladu z ruskimi stališči.