Voditelji Nemčije, Francije in Italije so na prvi obisk v Ukrajino po začetku ruske invazije prispeli na skupnem vlaku in se najprej ustavili v kijevskem predmestju Irpinj, kjer so po umiku ruskih sil konec marca našli trupla skoraj 300 civilistov. Romunski predsednik se je trojici v Kijevu pridružil pozneje.

Na skupni novinarski konferenci po srečanju voditeljev z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim je Macron v imenu vseh štirih evropskih voditeljev dejal, da "podpirajo takojšnjo podelitev statusa kandidatke Ukrajini".

Zelenski je rusko invazijo označil za agresijo nad vso Evropo in goste pozval k zaostritvi ukrepov proti Rusiji s sprejetjem sedmega svežnja sankcij. Zavzel se je za pospešeno in okrepljeno dobavo orožja za ukrajinsko vojsko, da se bo lahko učinkoviteje zoperstavila ruskim silam. Več orožja, kot ga Ukrajina dobi od zahoda, hitreje bo lahko osvobodila okupirana ozemlja, je prepričan.

"Cenimo podporo, ki jo že zagotavljajo partnerji, pričakujemo nove dobave, predvsem težkega orožja, sodobnega raketnega topništva, sistemov protiraketne obrambe," je dejal Zelenski.

Macron je obljubil, da bodo pospešili pošiljanje orožja Ukrajini, in ob tem napovedal dobavo dodatnih šest samovoznih havbic caesar. Vseeno bo po njegovih besedah treba vzpostaviti neke vrste komunikacijo z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.

Scholz je dejal, da bo Nemčija še naprej in dokler bo potrebno podpirala Ukrajino v njenem "herojskem" boju proti Rusiji. Poudaril je, da Nemčija finančno in vojaško podpira Ukrajino, poleg tega pa je sprejela tudi 800.000 ukrajinskih beguncev. "Ukrajina pripada evropski družini," je zatrdil.

Draghi je dejal, da si Italija želi videti Ukrajino kot del Evropske unije, ob tem pa izrazil polno podporo preiskavi domnevnih vojnih zločinov v Ukrajini. Čeprav si Italija želi konec grozodejstev in poziva k miru, pa meni, da ni mogoča nobena diplomatska rešitev brez volje Kijeva.

"Najpomembnejše sporočilo mojega obiska je, da Italija želi Ukrajino v Evropski uniji. In želi, da ima Ukrajina status kandidatke, in bo to stališče podprla na naslednjem Evropskem svetu," je dejal Draghi. "Smo na prelomnici v naši zgodovini. Ukrajinci vsak dan branijo vrednote demokracije in svobode, na katerih temelji evropski projekt, naš projekt. Ne moremo čakati. Tega procesa ne moremo odložiti," je še dejal.

Evropska komisija bo v petek predvidoma predstavila svoje mnenje o podelitvi statusa kandidatke za članstvo v EU-ju Ukrajini, Gruziji in Moldaviji. Pričakovati je, da bo mnenje o podelitvi statusa Ukrajini pozitivno. Dokončno odločitev o tem morajo sprejeti nato še voditelji članic EU-ja.

"Evropsko sporočilo solidarnosti"

Voditelji so v Kijev prišli z nočnim vlakom, na katerega so se vkrcali na Poljskem in v ukrajinsko prestolnico prišli zjutraj. Macron je ob prihodu na železniško postajo v Kijevu dejal, da želijo ukrajinskemu predsedniku "prenesti evropsko sporočilo solidarnosti" in da prihajajo v "zelo pomembnem trenutku".

"Voditelji želijo s svojim obiskom Ukrajini dati močno podporo pred vrhom EU-ja, obenem pa je treba najti ravnovesje med pričakovanji Ukrajine in drugimi državami, ki že imajo status kandidatke za članstvo v EU-ju," so sporočili iz Elizejske palače.

Scholz je obljubil, da bodo pomoč državi zagotavljali, dokler bo to potrebno. "Želimo izkazati ne le solidarnost, pač pa tudi zagotoviti, da se bo pomoč, ki jo organiziramo – finančna, humanitarna, pa tudi v orožju – nadaljevala," je za časopis Bild dejal nemški kancler. "In da se bo nadaljevala, dokler bo to potrebno za boj Ukrajine," je dodal.

Irpinj kot "kraj uničenja, a tudi upanja"

Predsedniki so si skupaj ogledali porušeno mesto Irpinj, v katerem je pred vojno živelo 62.000 ljudi in kjer je bilo eno glavnih bojišč, preden so se ruske sile preusmerile na vzhod in jug države. "To je junaško mesto, zaznamovano z madežem barbarstva. Ukrajincem je prav tu uspelo ustaviti rusko vojsko, ki se je spuščala proti Kijevu," je dejal Macron in obrambo pred rusko agresijo označil za junaštvo vojske, pa tudi ukrajinskega prebivalstva. Ponovil je, da Francija stoji ob strani Ukrajine in dodal, da se le ta mora upirati ruski agresiji in vojno tudi zmagati. V Irpinju so po umiku ruskih sil konec marca našli trupla skoraj 300 civilistov.

Nemški kancler je tvitnil, da sta "Irpinj in Buča znak nepredstavljive krutosti ruske vojne in nesmiselnega nasilja. Brutalno uničenje v teh mestih je opozorilo, da se mora ta vojna takoj končati," je še zapisal.

Italijanski premier je Irpinj opisal kot kraj uničenja, a tudi upanja. Verjame, da bo Ukrajina po vojni uspešno obnovila svoja mesta in dodaja, da je vojna ljudi združila in da zdaj lahko ustvarjajo stvari, ki pred vojno niso bile mogoče.

To je prvi obisk voditeljev trojice največjih članic Evropske unije v Ukrajini po začetku ruske agresije. Macron, Scholz in Draghi so se nato srečali tudi z Zelenskim, kar je njihovo prvo srečanje v živo od začetka ruske ofenzive.

Kremelj obisk označil za nepotreben

Na obisk voditeljev so se odzvali tudi v Kremlju, kjer so sporočili, da upajo, da voditelji ne bodo le razpravljali o dobavah orožja, ampak naj svoj čas porabijo za "realen pogled na razmere".

V Moskvi so dodali, da so nove dobave orožja popolnoma nepotrebne in bodo še bolj škodovale državi. Tudi obisk evropskih voditeljev se jim zdi nepotreben.

Da je obisk evropskih voditeljev v Kijevu nepotreben, je sporočil tudi nekdanji ruski predsednik, zdaj namestnik predsednika sveta za nacionalno varnost Dmitrij Medvedjev.
"Evropski ljubitelji žab, jetrnih klobas in špagetov radi obiskujejo Kijev. Popolnoma nepotrebno," je Medvedjev tvitnil v angleščini. "Obljubili članstvo v EU ter stare havbice Ukrajini, popili gorilko ter se z vlakom vrnili domov," je dodal, pri čemer je z gorilko mislil na ukrajinsko vodko.

Kijev zahteva več orožja

Voditelji EU-ja bodo čez en teden razpravljali o podelitvi statusa kandidatke za članstvo v EU-ju Ukrajini, poleg nje pa še Gruziji in Moldaviji. Evropska komisija naj bi svoje mnenje o tem podala že v petek.

Obisk voditeljev v Kijevu se dogaja v času, ko je ukrajinsko vodstvo znova pozvalo evropske voditelje, naj Ukrajincem takoj zagotovijo več orožja, da bi se lahko borili proti ruski ofenzivi na jugu in vzhodu države. Generalmajor Dmitro Marčenko, ki vodi ukrajinske sile v mestu Mikolajiv, je poudaril, da bi lahko njegove sile zmagale, če bi le dobile pravo orožje.

Kijev je večkrat kritiziral predvsem Francijo in Nemčijo, da sta zelo počasni pri dobavah orožja in da svoje blagostanje postavljata pred ukrajinsko varnost in svobodo.

Zlasti za Scholza je obisk Kijeva zato prelomni dogodek, saj v Berlinu več tednov poteka razprava o tem, ali bi moral Ukrajino obiskati že prej. Zelenski pa medtem še naprej vrši pritisk na nemške voditelje, naj storijo več za pomoč v boju proti Rusiji, vključno s pošiljanjem težkega orožja. Tudi ukrajinski veleposlanik v Nemčiji Andrij Melnik je pred obiskom dejal, da Ukrajinci upajo, da kancler ne bo prišel praznih rok.

Nemčija je sicer Ukrajini obljubila vrsto vojaške opreme od samovoznih havbic do raketnih sistemov za večkratno izstrelitev. Toda počasnost pri dejanski dobavi težkega orožja je sprožila vprašanja, ali so bile obljube Scholza iskrene.

V tovarni Azot v Severodonecku naj bi bilo ujetih več kot tisoč ljudi

Boji v Ukrajini se medtem nadaljujejo. Razmere so trenutno najhujše v mestu Severodoneck. Združeni narodi opozarjajo, da prebivalcem tega mesta, ki se skrivajo v zakloniščih, zmanjkuje osnovnih potrebščin. "Pomanjkanje vode in higienskih pripomočkov sta velika skrb, saj brez vode ljudje ne morejo dolgo zdržati," so sporočili pri ZN-u, kjer so dodali, da zmanjkuje tudi zalog hrane in zdravstvenih pripomočkov. Civilistom bodo skušali pripeljati nove zaloge, a zaradi stalnih bojev je to zelo težko. Ruski mediji medtem pišejo, da je ukrajinska vojska kriva za to, da so civilisti skupaj z borci ujeti v tovarni Azot, saj jih obtožujejo, da ljudi uporabljajo kot živi ščit. Po njihovih podatkih je v tovarni ujetih okoli 1200 ljudi, med njimi je večina otrok, žensk in starejših, piše BBC.

Večji del mesta, ki leži v Luganski regiji, nadzoruje ruska vojska.

Ruska vojska je ponoči z raketami napadla tudi predmestje ukrajinskega mesta Sumi, ki leži na severu Ukrajine.

Kremelj: "Smo na zelo vroči točki spopada z ZDA"

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je dejal, da sta "Moskva in Washington trenutno na zelo vroči točki spopada". Po telefonu sta se pogovarjala kitajski predsednik Ši Džinping in ruski predsednik. Ši je Putinu znova zagotovil kitajsko podporo pri vprašanjih "suverenosti in varnosti" in obljubil poglobitev "strateškega sodelovanja med državama", piše CNN. Oba državnika sta se strinjala, da so odnosi med državama trenutno – zgodovinsko gledano – na najvišji ravni.

Ameriški predsednik Joe Biden je v sredo Zelenskemu zagotovil nadaljnjo podporo ZDA v obrambi pred rusko agresijo in napovedal sprostitev nove varnostne pomoči v vrednosti milijarde dolarjev. Gre za topništvo in sisteme za obrambo obalnih območij ter sodobne raketne sisteme. Biden je poleg tega naznanil dodatnih 225 milijonov dolarjev humanitarne pomoči Ukrajini, med drugim za pitno vodo, zdravstveno opremo, hrano in gotovino za Ukrajince, da lahko kupijo, kar potrebujejo.

London s sankcijami proti patriarhu Kirilu

Združeno kraljestvo je uvedlo sankcije proti vodji ruske pravoslavne cerkve patriarhu Kirilu zaradi njegove podpore invaziji predsednika Vladimirja Putina na Ukrajino. Na sankcije se je že odzvala ruska pravoslavna cerkev, ki jih je označila za absurdne.

Na novem seznamu sankcij Združenega kraljestva je tudi ruska komisarka za pravice otrok Maria Lvova-Belova, ki naj bi nadzorovala prisilne posvojitve približno 2000 ukrajinskih otrok v Rusiji.

"Danes smo ciljali podpornike in akterje Putinove vojne, ki so Ukrajini prinesli neizmerno trpljenje, vključno s prisilno posvojitvijo otrok," je dejala zunanja ministrica Liz Truss in dodala, da bo Velika Britanija še naprej pritiskala na Putina ter branila svobodo in demokracijo.
Sankcije so usmerjene tudi proti Putinovim zaveznikom, vojaškim poveljnikom ter ruskim z orožjem, je še sporočila britanska vlada.

Po prvotnih načrtih bi moral biti 75-letni Kiril na seznamu oseb, ki jim je prepovedan vstop v Evropsko unijo in imajo zamrznjeno premoženje, a so države EU-ja po nasprotovanju Madžarske vplivnega 75-letnega duhovnika umaknile s svojega najnovejšega seznama sankcij.

"Poskusi, da bi patriarha ruske cerkve z nečim ustrahovali ali ga prisilili, da se odpove svojim stališčem, so nesmiselni, absurdni in neobetavni," je v odzivu na britanske sankcije na Telegramu sporočil cerkveni tiskovni predstavnik Vladimir Legojda.