Najverjetnejši prihodnji nemški kancler Merz je ocenil, da sta v petek ameriški predsednik Donald Trump in podpredsednik J. D. Vance namerno sprožila spor z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v Beli hiši.

Ob tem je poudaril, da morajo v Nemčiji čim prej najti soglasje glede financiranja povečanih obrambnih izdatkov in pomoči za Ukrajino še pred izrednim vrhom Evropske unije v četrtek. Pri tem je imel v mislih predvsem dosego soglasja na uvodnih koalicijskih pogajanjih s socialdemokrati (SPD).

Kancler Olaf Scholz (SPD) je medtem Merza in vodjo poslanske skupine CSU-ja Alexandra Dobrindta povabil na pogovore o Ukrajini. Na srečanju v sredo naj bi ju seznanil s podrobnostmi nedeljskega srečanja v Londonu in si z njima izmenjal stališče glede vrha EU-ja.

Merz naj bi sicer na zasedanju predsedstva CDU-ja v Berlinu danes dejal, da se bodo na pogovorih s SPD-jem ta teden odločili, ali bi za prihodnji teden sklicali izredno sejo bundestaga o sprejetju posebnega proračunskega sklada.

"Ukrajina in svobodni svet ne moreta čakati"

Eden od poslancev CDU-ja Johann Wadephul je za radio Deutschlandfunk dejal, da "ne morejo izgubljati časa do sklica novega bundestaga". "Ukrajina ne more čakati več tednov. Svobodni svet ne more čakati več tednov," je dodal.

Merz in njegovi konservativci razmišljajo o sprejetju posebnega proračunskega sklada, s katerim bi okrepili obrambne izdatke, kar bi pomagalo tudi Ukrajini. Za zdaj sicer ni znano, ali bi šlo samo za sredstva za obrambo ali tudi za infrastrukturo.

Za potrditev predloga je treba proračunski sklad vključiti v ustavo, saj se lahko s tem izognejo dolžniški zavori. Za vključitev v ustavo je potrebna dvotretjinska večina v parlamentu.

Nemčija je trenutno v povolilnem obdobju in ustanovna seja novega parlamenta bi morala biti do 25. marca. Na volitvah je zmagala konservativna unija CDU/CSU, ki skuša oblikovati koalicijo s SPD-jem, a stranke skupaj nimajo dvotretjinske večine v parlamentu. Imata pa t. i. možnost ustavne blokade skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD) in Levica, kar pomeni, da imata skupaj več kot tretjino glasov.

Zaradi razporeditve glasov v novem parlamentu se poraja ideja, da bi skušali predlog o povečanju izdatkov sprejeti še v stari parlamentarni sestavi.