Po začetnih uspehih ruskih sil je Ukrajina ob koncu leta 2022 z izdatno vojaško in finančno pomočjo Zahoda prevzela pobudo, nato pa se ji je lani izjalovila dolgo pričakovana protiofenziva. Fronta se nato več mesecev ni spreminjala, v zadnjih tednih pa je Rusija znova prešla v ofenzivo.

Združeni narodi so januarja sporočili, da so od začetka invazije potrdili 10.382 smrtnih žrtev med ukrajinskimi civilisti. Pri tem so opozorili, da je dejansko število verjetno še višje. Vojna je povzročila tudi begunsko krizo. Po podatkih ZN-a je Ukrajino zapustilo več kot šest milijonov ljudi.

Sorodna novica V Ljubljani in drugod po Evropi shodi v podporo Ukrajini

Ob obletnici ruske invazije so v številnih mestih po Evropi, vključno z Ljubljano, napovedani shodi v podporo Ukrajini. V Kijev so prispeli štirje zahodni voditelji, in sicer predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen ter premierji Kanade, Belgije in Italije, Justin Trudeau, Alexander De Croo in Giorgia Meloni.

Von der Leyen je v Kijevu pohvalila izjemen odpor Ukrajincev, Ukrajini pa izrazila trdno podporo Evropske unije. Na omrežju X je sporočila, da je v Kijevu, da bi zaznamovala drugo obletnico ruske vojne v Ukrajini in da bi proslavila izjemen odpor ukrajinskega ljudstva. "Bolj kot kadar koli stojimo Ukrajini trdno ob strani. Finančno, gospodarsko, vojaško in moralno. Dokler država ne bo končno svobodna," je zapisala.

Voditelji skupine industrijsko najmočnejših držav G7 pa so se z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim sešli na videokonferenci. Zelenski jim je dejal, da se Ukrajina zanaša na njihovo nadaljnjo dobavo vojaške pomoči, ki jim pomaga v boju proti Rusiji.

Vojna po dveh letih in ob trajajočih izraelskih napadih na Gazo sicer ni več v ospredju mednarodne pozornosti kot nekoč, za mirovna pogajanja ni pripravljenosti in vojni še ni videti konca.

Kot piše BBC, se postavlja neprijetno vprašanje, ali je Ukrajina zmožna osvoboditi svoje ozemlje.

Del ameriških republikancev blokira več milijard dolarjev vojaške pomoči za Ukrajino, Kijev pa opozarja, da zaradi pomanjkanja orožja in streliva na bojni črti umirajo ukrajinski vojaki.

Zelenski: Ameriška pomoč izrednega pomena

Zelenski, ki je ob drugi obletnici začetka vojne obljubil zmago nad Rusijo, je v petek zvečer poudaril, da je dodatna pomoč ZDA v vrednosti 60 milijard dolarjev, ki še čaka na potrditev v predstavniškem domu ameriškega kongresa, izrednega pomena za ukrajinski narod.

"Ta sveženj ni običajen, je temeljnega pomena za našo obrambo, tako z vidika njegove vsebine kot tudi z vidika sporočila, ki ga njegova podpora ali nepodpora pošlje svetu," je dejal Zelenski v nočnem videonagovoru po srečanju z vodjo senatne večine ameriškega kongresa Chuckom Schumerjem z delegacijo na zahodu Ukrajine.

"Demokracije se ne smejo umakniti iz zgodovinskega procesa – iz procesa varovanja vseh vrednot, ki opredeljujejo naš sodobni svet," je dodal.

Predstavniški dom kongresa ZDA še vedno ni potrdil predloga zakona o dodatni vojaški pomoči Ukrajini v vrednosti 60 milijard dolarjev, ki ga je odobril senat. Predsednik predstavniškega doma Mike Johnson ob pritisku nekdanjega predsednika ZDA Donalda Trumpa zavrača uvrstitev predloga na glasovanje.

Ameriški predsednik Joe Biden je v petek ob napovedi novih sankcij proti Rusiji znova pozval kongres, naj vendarle sprejme predlog zakona, ki bi omogočil podporo Ukrajini. "Morebitno pomanjkanje podpore Ukrajini v tem kritičnem trenutku ne bo šlo kar tako v pozabo," je dejal.

Zahod obljublja dodatno pomoč

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je Ukrajini obljubil dodatno pomoč in njene zaveznice pozval, naj ne izgubijo upanja. V videoizjavi je priznal, da razmere na bojišču ostajajo izredno težke in da nič ne kaže, da bi bil ruski predsednik Vladimir Putin pripravljen na mir.

"Vendar ne smemo izgubiti upanja, saj je Ukrajina vedno znova pokazala izjemne sposobnosti in odločenost," je dejal. Poudaril je, da je ukrajinska vojska znova zavzela polovico ozemlja, ki ga je zasedla Rusija, da jo je pregnala z velikega dela ob Črnem morju, ruski vojski pa povzročila velike izgube.

Spomnil je, da so članice Nata nedavno Kijevu obljubile za več milijard dolarjev vojaške pomoči, vključno s topniškim strelivom, zračno obrambo, opremo in rezervnimi deli za letala F-16 ter brezpilotne letalnike.

Nova pomoč pa še prihaja, je dejal in Kijevu zagotovil nadaljnjo podporo Nata "za vašo in našo varnost". Izrazil je gotovost, da bo Ukrajina postala članica Nata, in poudaril, da je Putin z invazijo hotel Ukrajini to preprečiti, dosegel pa ravno nasprotno, saj je Kijev bliže zavezništvu kot kdaj koli prej.

Tudi britanski premier Rishi Sunak je Kijevu obljubil podporo Londona tako dolgo, kolikor bo treba, in poudaril, da "tiranija ne bo nikoli zmagala".

London, ki je eden glavnih podpornikov Kijeva, je nedavno napovedal povečanje vojaške pomoči Ukrajini, ki bo letos in v letu 2025 znašala skupno 2,9 milijarde evrov. Danes pa je napovedal okoli 300 milijonov evrov nove pomoči za proizvodnjo topniškega streliva in humanitarno pomoč.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je Putina opozoril, da francoska podpora Ukrajine ne bo oslabela in da ne more računati na utrujenost Evropejcev. "Izid te vojne bo odločilen za evropske interese, vrednote in varnost," je poudaril.

Nemški kancler Olaf Scholz, ki je prav tako ponovil podporo Kijevu, pa je Nemčijo in Evropo pozval k okrepitvi obrambe, saj Rusija "ne napada samo Ukrajine, ampak uničuje mir v Evropi".

Metsola in Michel poudarila skupno prihodnost Ukrajine in EU-ja

"Mi, Nemčija in Evropa, moramo storiti še več, da se bomo lahko učinkovito branili," je dejal, kot najboljše jamstvo za obrambo na obeh straneh Atlantika pa je navedel Nato.

"Pogumno branite svojo državo in naše skupne vrednote svobode ter demokracije," je predsednik Evropskega sveta Charles Michel povedal v posnetku, ki ga je namenil Ukrajincem in objavil na omrežju X. Poudaril je, da bo Ukrajina v prihodnosti postala članica EU-ja. "Danes ste v naših srcih že eden od nas," je dodal. Tudi predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola se je poklonila pogumu Ukrajincev in poudarila skupno prihodnost EU-ja in Ukrajine.

Poljski predsednik Andrzej Duda je opozoril, da Evropa živi v nevarnih časih, in obljubil nadaljnjo podporo Ukrajini. Poljski premier Donald Tusk pa je na omrežju X pozdravil dve leti ukrajinskega junaštva in obsodil dve leti ruskega barbarstva. "Če bi Ukrajina padla v roke Rusiji, bi bilo le vprašanje časa, kdaj bodo ogrožene tudi druge države," je medtem opozoril češki premier Petr Fiala.

Estonska premierka Kaja Kallas je pozvala h krepitvi podpore Ukrajini. "Tako kot so imeli Estonci pogum, da so se leta 1918 osvobodili, smo zdaj priča, kako se pogumni Ukrajinci borijo za svojo svobodo. Ne borijo se le za lastno svobodo, temveč za svobodo celotne Evrope," je še dodala ob 106. obletnici estonske deklaracije o neodvisnosti.

Bolgarski predsednik Rumen Radev pa je pozval k iskanju evropske rešitve za končanje vojne v Ukrajini. "Pot, ki smo jo ubrali pri iskanju rešitve na podlagi zmage na bojišču, ne prinaša rezultatov," je opozoril in dodal, da je vojna v Ukrajini postala grožnja svetovni varnosti.

Podporo Kijevu so izrazili še Avstrija, Nizozemska in britanski kralj Karel III. Ta je tudi pohvalil odločnost in moč ukrajinskega ljudstva.

Novi ruski napadi

Medtem Rusija izvaja nove napade. V zadnjih 24 urah je bilo v Ukrajini ubitih šest ljudi, 12 pa ranjenih.

Drugo noč zapored so ruski brezpilotni letalniki napadli Odeso ob Črnem morju. Zadeta je bila stanovanjska stavba, ubit pa en človek. Trije so bili huje ranjeni, je sporočil tamkajšnji guverner Oleg Kiper.

V jugovzhodnem mestu Dnipro je letalnik zadel stanovanjsko stavbo, reševalci so odkrili dve trupli.

V Donecku na vzhodu blizu bojne črte je bil v mestu Mirnograd ubit civilist, poškodovanih je bilo 21 hiš, šola in večnadstropna stanovanjska stavba, je dejal namestnik vodje kabineta predsednika Zelenskega Oleksij Kuleba.

Sestrelitev še enega ruskega izvidniškega letala?

Medtem je ukrajinska vojska po lastnih navedbah nad ruskim območjem Krasnodar sestrelila še eno rusko izvidniško letalo A-50. Ruska stran navedb za zdaj ni potrdila, je pa ruska tiskovna agencija Tass poročala o požaru v Krasnodaru, ki je izbruhnil po padcu zračnega plovila.

Ukrajini je že v sredini januarja uspelo po lastnih navedbah sestreliti dve izvidniški letali, med njima tudi enega tipa A-50. V zadnjem tednu je ukrajinski vojski uspelo sestreliti tudi več ruskih bojnih letal.

Rusko obrambno ministrstvo je sicer poročalo o več napadih z ukrajinskimi letalniki v pokrajinah Kursk in Tula. Ruski zračni obrambi je uspelo prestreči več letalnikov. Iz mesta Lipeck pa poročajo o eksplozijah. Guverner območja Igor Artamonov je sprva poročal o požaru v eni od tovarn, ki pa so ga že pogasili. Varnostne sile sicer proučujejo informacije o domnevnem napadu z letalniki.

Ukrajinska vojska je pozneje prevzela odgovornost za napad na eno največjih jeklarn v Rusiji. Ukrajinska obveščevalna služba SBU in vojaška obveščevalna služba GRU sta organizirali napad z letalniki na jeklarno NLMK na območju Lipecka. Kot so pojasnili pri SBU-ju, so v tovarni izdelovali orožje za rusko vojsko v Ukrajini.

Moskva: Protest žena mobiliziranih vojakov

V Moskvi je medtem potekal nov protest žena mobiliziranih vojakov, ki se bojujejo v Ukrajini. Zahtevale so vrnitev svojih mož z bojišča. Po navedbah neodvisnega medija Sota je ruska policija na shodu pridržala najmanj štiri ljudi, med njimi tudi dva novinarja.

Žene vojakov, mobiliziranih za boj v Ukrajini, se že več tednov redno srečujejo v znak protesta. Policija je tudi med preteklimi demonstracijami aretirala več ljudi, predvsem novinarje in moške, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Na začetku meseca je, denimo, ruska policija na shodu žena pridržala približno 20 novinarjev, ob tem je več medijskih hiš – vključno z agencijo AFP – opozorila, naj o demonstracijah ne poročajo.