Vance je novinarjem med obiskom v Indiji povedal, da so ZDA tako Rusiji kot Ukrajini predstavile "zelo ekspliciten predlog" za končanje vojne. "Čas je, da se strinjajo ali pa da se ZDA umaknejo iz tega procesa," je povedal ameriški podpredsednik in pojasnil, da so ZDA vložile izjemno veliko diplomacije in dela na terenu.

Po besedah Vancea je izmenjava ozemlja med Rusijo in Ukrajino temelj kakršnega koli dogovora, potem ko so ameriški mediji poročali, da je Trump pripravljen Krim prepustiti Rusiji. "To seveda pomeni, da se bodo morali tako Ukrajinci kot Rusi odpovedati delu ozemlja, ki si ga trenutno lastijo," je zatrdil.

Ameriški predsednik je v objavi na svojem družbenem mediju Truth Social kritiziral Zelenskega, ki je v prispevku za Wall Street Journal zatrdil, da Ukrajina ne bo priznala ruske zasedbe polotoka Krim, saj po mnenju Trumpa takšne izjave otežujejo dogovor o koncu vojne.

"Krim je bil izgubljen pred leti pod nadzorom predsednika Baracka Husseina Obame in sploh ni predmet pogovorov. Zelenskega nihče ne prosi, naj prizna Krim kot rusko ozemlje, ampak če želi Krim, zakaj se niso zanj borili pred 11 leti, ko so ga predali Rusiji brez izstreljenega naboja?" je zapisal Trump in ukrajinskega predsednika obtožil vnetljivih izjav.

"Nima se kaj hvaliti! Položaj Ukrajine je porazen – lahko ima mir ali pa se bo borila še tri leta, preden bo izgubila celotno državo," je še zapisal Trump in zatrdil, da z Rusijo nima nič, ampak želi le končati umiranje "brez razloga".

Ponovil je, da vojne, ki se je začela 2022 z ruskim napadom na Ukrajino sploh ne bi bilo, če bi bil on predsednik ZDA. Trump je lani nenehno ponavljal, da bo vojno končal, še preden bo začel drugi mandat, sedaj pa pravi, da se je le slikovito izražal.

Ameriški predlog za zamrznitev bojnih linij

Kot so te dni poročali mediji, so ZDA pred enim tednom v francoski prestolnici ukrajinski delegaciji predstavile predlog za končanje vojne, ki od Kijeva zahteva, da se odreče ozemljem, ki jih zaseda Rusija.

Predlog naj bi vključeval ameriško priznanje ruske suverenosti nad ukrajinskim polotokom Krim, ki si ga je Moskva priključila leta 2014.

Obenem predvideva ustavitev spopadov vzdolž fronte in obljubo, da se Ukrajina ne bo pridružila zvezi Nato. Predlog predvideva tudi odpravo sankcij proti Rusiji, navajajo neimenovani viri iz Washingtona.

Ruski predsednik Vladimir Putin je po poročanju britanskega časopisa Financial Times zamrznitev fronte na začetku meseca v Sankt Peterburgu ponudil ameriškemu odposlancu Stevu Witkoffu.

Rusija bi si s tem zagotovila nadaljnji nadzor nad zasedenimi ozemlji in kopensko povezavo s Krimom. Obenem bi se odrekla ideji o popolnem nadzoru nad oblastmi Doneck, Lugansk, Zaporožje in Herson, ki si jih je leta 2022 v celoti priključila, čeprav jih le delno okupira.

Nekatere zamisli Washingtona ne ustrezajo tudi Moskvi. Dva diplomata sta dejala, da ZDA ne sledijo ruski zahtevi po demilitarizaciji Ukrajine in ne nasprotujejo evropskim silam na ozemlju Ukrajine kot del prihodnjih varnostnih jamstev.

Po navedbah evropskih diplomatov je Washington prejšnji teden predlagal vzpostavitev nevtralnega območja ob jedrski elektrarni Zaporožje v Ukrajini, ki jo je zasedla Rusija. Zelenski je v torek dejal, da bi bil pripravljen sodelovati z Združenimi državami pri ponovnem zagonu elektrarne.

Peskov zanika poročanje FT-ja

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je poročanje časopisa Financial Times označil za lažno, medtem ko je Zelenski dejal, da mu nihče ni predstavil takšnega načrta, in ponovil, da se Kijev ne namerava pogajati o Krimu, ki da je ukrajinsko ozemlje.

Peskov je dejal, da se Rusija neposredno pogovarja z ZDA o vojni v Ukrajini, pogovori z Evropo ali Ukrajino pa ne potekajo.

Evropske zaveznice, ki so vselej vztrajale pri popolnem ruskem umiku iz Ukrajine, vzporedno vodijo pogovore o oblikovanju vojaške misije, ki bi delovala v Ukrajini po sklenitvi morebitnega premirja.

Witkoffa ta teden v Moskvi pričakujejo na četrtem obisku od začetka drugega Trumpovega mandata. Rusija je v torek posvarila pred hitenjem pri iskanju rešitve konflikta.

Rubio odpovedal srečanje v Londonu

Do izjav ameriškega predsednika in podpredsednika prihaja, ko bi moral London gostiti novo mednarodno srečanje o Ukrajini na ministrski ravni, a je ameriški zunanji minister Marco Rubio odpovedal obisk, zaradi česar so pogovori potekali na nižji ravni.

Srečanje na Otoku bi moral gostiti britanski zunanji minister David Lammy, a so iz Londona zadnji trenutek sporočili, da bodo ministrsko srečanje prestavili na drug dan.

Ker je Rubio udeležbo odpovedal, je ZDA v Londonu zastopal odposlanec za Ukrajino general Keith Kellogg.

Ukrajinsko delegacijo so sestavljali glavni svetovalec ukrajinskega predsednika Andrij Jermak, obrambni minister Rustem Umerov in minister za zunanje zadeve Andrij Sibiga.

V ruskem napadu na avtobus mrtvih najmanj devet ljudi

Ruske vojaške sile medtem nadaljujejo napade na Ukrajino. Ponoči so z brezpilotnimi letalniki napadle več krajev v Ukrajini. Najhujši napad se je zgodil v kraju Marhanec v Dnipropetrovski oblasti, kjer je bilo v avtobusu, ki ga je zadel letalnik, ubitih najmanj devet ljudi, ranjenih jih je še 30.

Po navedbah vojaškega guvernerja Sergija Lisaka je ruski brezpilotnik zadel avtobus z delavci.

O napadih z brezpilotnimi letalniki in več ranjenih danes poročajo tudi iz Odese, Harkova in Poltave.

Vojna v Ukrajini se po 30-urnem velikonočnem premirju, ki je ob koncu tedna prineslo le delno ustavitev spopadov, nadaljuje z nezmanjšano intenzivnostjo.