Guverner Harkova Oleg Sinjegubov je sporočil, da so izstrelki tipa iskander popoldne zadeli stanovanjsko četrt v kraju Pervomajskij. Televizijski posnetki iz mesta Pervomajskij v pokrajini Harkov prikazujejo uničenje v stanovanjskih zgradbah in vozilih.

Ukrajinski vojak, major Maksim Žorin, nekdanji komandant enote nekdanjega bataljona Azov, je za televizijo povedal, da je mesto zadela raketa, ko so se ljudje zbirali za vojaški pogreb Olega Fadeenka, ki je padel v bitki za Bahmut.

Posnetki prikazujejo okoli sto ljudi, nekatere v vojaških in nekatere v civilnih oblačilih, ki so se v mestu z 28.000 prebivalci zbirali za pogreb.

Ukrajinski tožilci so sporočili, da je bilo v napadu ranjenih 38 ljudi. Med njimi je bilo tudi 12 otrok, najmlajši med njimi pa je bil star tri mesece.

Rusija se na navedbe o napadu še ni odzvala.

Pet žrtev napadov na Herson in Sumi

Predtem je na jugu in severovzhodu Ukrajine v ruskih napadih umrlo pet ljudi. Po navedbah regijskih oblasti sta v Hersonu umrla dva človeka, mesto Sumi na severovzhodu države pa je bilo v ponedeljek tarča napada z brezpilotnim letalnikom. Umrli so trije ljudje.

Poleg treh smrtnih žrtev je bilo v napadu na stanovanjski blok v mestu Sumi poškodovanih 21 ljudi, so sporočile mestne oblasti, ki so današnji dan razglasile za dan žalovanja.

Ruska vojska je glede na navedbe ukrajinske strani v napadih na civilno infrastrukturo v mestu Sumi, v Donecku in Zaporožju uporabila iranske brezpilotne letalnike tipa šahed.

Spopadi v Bahmutu in Donecku

Spopadi v pokrajinah Bahmut in Doneck se medtem nadaljujejo, je sporočil ukrajinski generalštab, ki dodaja, da ruska vojska najintenzivneje obstreljuje mesta Liman, Bahmut, Avdijivka in Marinka.

V pokrajinah Herson in Zaporožje pa ruska vojska obstreljuje več kot 30 lokacij, da bi ukrajinskim oboroženim silam tako onemogočila napredovanje, so še sporočili.

Rusija sporočila, da je odbila ukrajinski napad na Moskvo

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so odbili napad petih ukrajinskih brezpilotnih letalnikov na Moskvo in okolico. Štiri naj bi uničila zračna obramba, peti naj bi padel po prestrezanju.

Dva letalnika so prestregli blizu vasi Valuevo, le 30 kilometrov jugozahodno od Kremlja, poročajo ruske tiskovne agencije. Moskovski župan Sergej Sobjanin je dejal, da v napadu ni bilo žrtev ali ranjenih.

Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je sporočila, da je "kijevski režim" poskušal napasti civilno infrastrukturo, vključno z letališčem, kar je označila za "teroristično dejanje".

"Mednarodna skupnost mora razumeti, da ZDA, Britanija, Francija, stalne članice Varnostnega sveta ZN-a, financirajo teroristični režim," je dejala.

Rusko zunanje ministrstvo je pozneje sporočilo še, da "ukrajinski napadi z droni na rusko ozemlje ne bi bili mogoči brez pomoči ZDA in zveze Nato". Ob tem je zatrdilo, da je Zahod "usposabljal operaterje dronov in zagotavljal potrebne obveščevalne podatke za izvajanje tovrstnih zločinov".

Oviran promet na letališču Vnukovo

Po navedbah reševalnih služb, ki jih je navedla ruska tiskovna agencija Ria Novosti, so enega od brezpilotnih letalnikov sestrelili v kraju Kubinka, okoli 40 kilometrov od moskovskega mednarodnega letališča Vnukovo, kjer je bil zaradi tega za kratek čas ohromljen promet.

Kot so sporočili na letališču, so bili pristanki in vzleti letal v torek zjutraj omejeni "zaradi tehničnih razlogov onkraj nadzora letališča". Delovanje letališča je medtem že obnovljeno.

Kijev se glede napada še ni oglasil.

Od začetka ruske invazije v Ukrajini februarja lani sta bili Moskva in njena regija, ki je od ukrajinske meje oddaljena več kot 500 kilometrov, redko tarči napadov z brezpilotnimi letalniki, čeprav se je število tovrstnih napadov drugje po Rusiji povečalo.

Medvedjev: Vojski se je letos pridružilo 185.000 vojakov

Nekdanji ruski predsednik in namestnik vodje ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedjev je sporočil, da se je od začetka leta ruski vojski pridružilo 185.000 vojakov pogodbenikov. Rusija je lani sicer oznanila, da namerava število za bitko pripravljenih vojakov povečati za 30 odstotkov, na 1,5 milijona.

"Po podatkih ministrstva za obrambo je bilo od 1. januarja do 4. julija v vrste oboroženih sil sprejetih več kot 185.000 ljudi, od tega približno 109.000 rezervistov in druge kategorije državljanov, ki so vpoklicani v vojaško službo po pogodbi," je dejal Medvedjev.

10.000 rekrutov se je vojski pridružilo po poskusu upora najemniške vojske Wagner. "Posebej želim poudariti, da poskus oboroženega upora ni spremenil odnosa državljanov do pogodbene službe na območju posebne vojaške operacije," je še dejal.

Predsednik Vladimir Putin je septembra lani odredil "delno mobilizacijo" 300.000 rezervistov, zaradi česar so številni Rusi pobegnili v tujino. Ruski predsednik je odtlej zatrjeval, da ni potrebe po dodatnih mobilizacijah.

Medvedjev je bil na začetku leta imenovan na položaj nadzornika ruske domače vojaške proizvodnje. Danes je dejal, da tovarne delajo s polno paro, da lahko oskrbujejo vojsko v Ukrajini. Ob tem je predlagal, da se premoženje, zaseženo kriminalcem, vključno s hitrimi čolni in avtomobili, prav tako preda vojski.

Rusija ne vidi razlogov za podaljšanje dogovora o žitu

Ruske oblasti so medtem sporočile, da ne vidijo razlogov za podaljšanje sporazuma o izvozu ukrajinskega žita čez Črno morje, ki se sicer izteče 18. julija.

Moskva je v preteklosti že večkrat zagrozila, da bo odpovedala sodelovanje pri sporazumu, če ne bodo dovolj odpravljene ovire za izvoz ruskega žita in gnojil. Junija je Kijev obtožila tudi, da je razstrelil del cevovoda Togliatti–Odesa, ki ga je Rusija pred invazijo v Ukrajini uporabljala za izvoz amonijaka, ključne sestavine umetnih gnojil.

Sorodna novica Bo EU ruski banki dovolil vrnitev v SWIFT, da bi ohranili dogovor o izvozu žit?

Po začetku ruske invazije je Moskva prenehala uporabljati cevovod, ponovna vzpostavitev ruskega izvoza amonijaka pa je že dalj časa eden od pogojev Moskve za nadaljevanje nemotenega izvajanja sporazuma o izvozu žita iz Ukrajine.

Rusko zunanje ministrstvo je prav tako ponovno opozorilo, da večina izvoženega ukrajinskega žita pristane v državah z visokim dohodkom, kar je sicer v nasprotju s podatki, ki jih navajajo Združeni narodi in Ukrajina, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ukrajinski minister za infrastrukturo Oleksandr Kubrakov je na začetku meseca na Twitterju Rusijo obtožil, da je 26. junija ustavila registracijo ukrajinskih ladij. Zaradi tega zdaj že 29 ladij s skupno 1,4 milijona ton žita ne more zapustiti pristanišč, je dodal. Moskva je sicer danes obljubila, da bodo ladje pristanišča lahko zapustile pred iztekom sporazuma, torej do 17. julija.

Po ruski invaziji na Ukrajino februarja lani so ruske vojaške ladje blokirale ukrajinska pristanišča v Črnem morju, dokler nista sprti strani julija lani ob posredovanju Turčije in ZN-a v Carigradu sklenili sporazuma, ki omogoča ladjam z žitom varen prehod. Sporazum je odtlej pomagal znižati cene hrane po svetu.