"Verjamemo, da je premirje prvi korak na poti k trajnemu miru. Evropa mora odigrati dejavno vlogo pri posredovanju in podpori mirovnim procesom," so sporočili iz Gibanja Svoboda in podprli intenzivnejša prizadevanja za dosego premirja v Ukrajini. V največji vladajoči stranki menijo, da je treba izkoristiti vsako priložnost za dosego premirja v Ukrajini, kjer vojna divja že skoraj tri leta. Tretja obletnica ruske invazije bo sicer v ponedeljek, 24. februarja.

"Kljub različnim pogledom med evropskimi voditelji glede pristopa k reševanju konflikta v Ukrajini ostaja naša skupna zaveza iskanje miru in krepitev evropske varnosti," so dodali v stranki. Hkrati so poudarili, da mora Evropa zdaj bolj kot kadar koli prej pokazati enotnost in odločnost pri oblikovanju svoje prihodnosti ter zagotavljanju varnosti in blaginje za vse svoje državljane.

SD poudarja pomen enotne podpore Ukrajini

Tudi v stranki SD menijo, da mora Evropska unija v teh ključnih trenutkih za evropsko in nasploh varnost širšega mednarodnega prostora pokazati svojo moč in enotnost. "Vrednote in temeljna načela, ki so nas vodili v enotnem odzivu obsodbe ruske agresije nad Ukrajino, ne smejo biti postavljeni pod vprašaj. (...) Demokracija, spoštovanje mednarodnega prava, solidarnost in mir morajo ostati temeljno vezivo delovanja EU-ja," je sporočila stranka.

V SD-ju so tudi poudarili, da je treba državi, ki se bori za svojo ozemeljsko celovitost in suverenost, še naprej enotno stati ob strani. Prav tako se stranki zdi pomembno, da vsa mirovna prizadevanja za končanje vojne in dogovori v povezavi s tem vključujejo tako Ukrajino kot EU. "Gre namreč za prihodnost države, ki svojo prihodnost vidi v evropski skupnosti," so dodali.

Levica: Evropa mora začeti misliti s svojo glavo

Levica je medtem sporočila, da nas je zadnja tri leta od začetka invazije vrsta evropskih voditeljev prepričevala, kako je Rusija na kolenih, kako sankcije delujejo in kako se moramo boriti do končne ukrajinske zmage. "V resnici pa so s tem početjem slepo sledili geopolitičnim interesom ZDA – tiste velesile, ki se je zdaj odločila, da se hoče sama pogajati in da svojih cenjenih zaveznikov pri tem ne potrebuje," je opozorila najmanjša od treh vladajočih strank.

ZDA in Rusija se bodo po mnenju Levice dogovorile glede razdelitve interesnih sfer, Evropa pa bo obtičala na istem kot Ukrajinci, "zgolj poligon za uveljavljanje interesov tujih imperijev". "To je poslednji opomnik za to, da mora Evropa začeti misliti s svojo glavo in skrbeti za samostojno zunanjo in obrambno politiko, usmerjeno k iskanju dogovorov in stran od interesov Nata, ki so podrejeni interesom ZDA," je še dodala Levica.

Janša: Ukrajina kot samostojna in suverena država ne sme pasti

Največja opozicijska stranka SDS pa poudarja, da je vojno v Ukrajini sprožil ruski predsednik Vladimir Putin. "Ukrajina kot samostojna in suverena država ne sme pasti. Če bi se to zgodilo, smo na pragu 'vroče vojne' za vzhodni del Evrope," je prvak stranke Janez Janša zapisal na spletni strani SDS-a. Meni, da bi bile kakršne koli trajne oziroma formalizirane ozemeljske koncesije Putinu brez soglasja Ukrajine z moralnega, političnega in varnostnega vidika nesprejemljive.

"Pomenile bi nagrado agresorju in bi srednjeročno povečale varnostna tveganja za celoten evropsko celino, še posebej pa za Baltik, vzhodno in srednjo Evropo," je zapisal. Dodal je še, da lahko ZDA prisilijo Putina v prekinitev ognja s konkretizirano grožnjo, da bodo sicer Ukrajini dobavile moderno orožje, ki ji ga predhodna administracija ni hotela dati za nobeno ceno. Janša je sicer ocenil, da je bila pomoč Ukrajini v začetnih fazah prešibka in prepočasna.

Tonin opozoril na vse bolj vprašljivo podporo ZDA po vrnitvi Trumpa

Predsednik NSi-ja Matej Tonin je ob tem, da je bila Ukrajina napadena, povedal, da je vsaj za Ukrajince vztrajanje v obrambi države življenjskega pomena. Bojujejo se namreč za preživetje, za demokracijo, samostojnost in svobodo, je dodal. Hkrati je opozoril, da z vrnitvijo Donalda Trumpa v Belo hišo ameriška podpora Ukrajini postaja vse bolj vprašljiva in da je po prvih nastopih predstavnikov Trumpove administracije jasno, da bodo za nadaljnjo podporo Ukrajini zahtevali plačilo, je sporočila stranka NSi.

"Pogovori o koncu vojne so se začeli. Žal precej nerodno. (...) V kratkem se bo pokazalo, ali bodo pogovori med ZDA in Rusijo pripeljali do vsaj začasne ustavitve agresije ali pa se bodo zaradi izključevanja Ukrajine in zahtev po odpovedi ozemlja spopadi nadaljevali," je še dodal Tonin.

Demokrati: Nova ameriška administracija se odmika od usklajene strategije

V Demokratih Anžeta Logarja so medtem spomnili, da se je že prejšnja vlada zavzela za ozemeljsko celovitost Ukrajine. "Agresor je Rusija, Ukrajina se brani. Aktualna vlada je nadaljevala to smer, ki je usklajena znotraj EU-ja in je bila usklajena z ZDA. Nova ameriška administracija je napovedala odmik od te strategije. To vnaša novo dimenzijo v iskanju rešitev za mir," so sporočili.

Pri tem opozarjajo, da vsakršen mirovni sporazum, ki ne bo sprejemljiv za Ukrajino, pomeni zamrznjen konflikt. "Ta bo pred vrati EU-ja predstavljal trajajočo varnostno grožnjo, zato ni sprejemljiv," menijo v stranki. Dodali so še, da nov pristop ZDA prinaša drugačne svetovne politične okoliščine.