Buča, eno izmed predmestij ukrajinske prestolnice, je postala simbol krvave vojne. Ko so se ruske enote marca lani umaknile iz mesta, so svet obkrožile pretresljive fotografije trupel, ki so ležala ob cesti. Nekatere žrtve so imele tudi zvezane roke. Po podatkih ukrajinske vojske je bilo na območju v okolici Kijeva, s katerega se je umaknila ruska vojska, 1137 civilnih žrtev, od tega 461 v Buči.

Na slovesnosti tudi slovenski, hrvaški in slovaški premier

Ob prvi obletnici osvoboditve mesta je v Buči potekala slovesnost v spomin na žrtve ruske invazije in vrh o ruski odgovornosti za zločine v Ukrajini. Na slovesnosti so sodelovali tudi slovenski premier Robert Golob, predsednik hrvaške vlade Andrej Plenković, slovaški premier Eduard Heger in moldavska predsednica Maia Sandu.

Sorodna novica Golob ob poklonu žrtvam v Buči: Za agresijo in vojne zločine ne more biti opravičila

Golob je v Buči opozoril, da so se ruske sile znesle nad nedolžnimi ljudmi, vojna pa ne more biti izgovor za brezpravje in nekaznovanost. "Tudi vaša zastava je zdaj naša zastava. V Sloveniji jo imamo izobešeno pred vsemi vladnimi uradi, tudi pred mojim uradom predsednika vlade. Danes smo vsi mi Ukrajinci in smo povezani kot še nikoli. Slava Ukrajini," je dejal Golob, ki je del govora povedal v ukrajinskem jeziku.

Dogodek je s čustvenim nagovorom sicer odprl predsednik Zelenski, ki je sicer že pred slovesnostjo na Twitterju zapisal, da je, ko je bila Buča osvobojena, svet spoznal resnico o dogajanju med rusko okupacijo. Slovesnost so zaznamovali dvig nacionalne zastave Ukrajine, prižiganje sveč tragično preminulim in vročitev državnih odlikovanj.

"Nikoli ne bomo pozabili žrtev te vojne in zagotovo bomo vse ruske morilce privedli pred sodišče," je zapisal.

Na slovesnosti pa je poudaril, da bitka za temelje svobodnega sveta poteka prav v Ukrajini. "Zagotovo bomo zmagali. Rusko zlo bo padlo, prav tu, v Ukrajini, in se ne bo moglo več dvigniti," je dodal.
Vsi voditelji so se strinjali, da bi morali storilci zločinov v Buči in Ukrajini nasploh zanje tudi odgovarjati.

"Zločini v Buči kažejo pravi obraz ruske agresije. Buča je pokazala, da je njihov cilj ustrahovanje ukrajinskega naroda, tega pa jim ni uspelo doseči," je dejal Plenković.

Tudi slovaški premier je opozoril, da svet ne sme pozabiti cene, ki jo je Ukrajina plačala. "Pokazali ste, kako pogumni morajo biti ljudje v 21. stoletju v boju za svobodo in demokracijo," je poudaril. Ponovil je, da Ukrajina pripada Evropi in si zasluži biti del EU. "Prav tako si zasluži biti svobodna država, pri tem pa ima našo polno podporo," je dodal.

Moldavska predsednica Sandu je medtem dejala, da Moldavija ostaja neomajna pri obsodbi ruske agresije. "Moldavija bo še naprej podpirala Ukrajino in nudila pomoč njenim beguncem, dokler bo to potrebno," je še dodala.

Rane se bodo dolgo celile

Župan Buče Anatolij Fedoruk, ki je po poročanju Guardiana obnovo mesta primerjal z živahnim mravljiščem, je dejal, da si prebivalci želijo čim prej zapreti to boleče poglavje. "V ljudeh je velika želja, da jih nič v mestu ne bi spominjalo na to, kar je za seboj pustila ruska vojska. To je v srcu, duši in umu vsakega prebivalca Buče," je dejal.

Prebivalci so dejali, da se bodo duševne rane celile več generacij. "Lahko je ponovno zgraditi stene in zidove, mnogo težje pa je pozdraviti ranjeno dušo," je dejal pravoslavni duhovnik Andrij Holovin.

Predsednik Zelenski je na omrežju Telegram zapisal: "Buča. 33 dni pod okupacijo. Več kot 1400 smrti, med njimi 37 otrok. Več kot 175 ljudi smo našli v množičnih grobiščih in v mučilnih celicah. 9000 ruskih vojnih zločinov. 365 dni od takrat, ko je Buča znova postala svobodno ukrajinsko mesto. Simbol zločinov, ki jih je storila vojska, ki je okupirala našo državo. Nikoli ne bomo oprostili. Kaznovali bomo vsakega storilca posebej."

Mednarodni preiskovalci v Buči in drugih mestih po Ukrajini, v katerih so po trditvah Kijeva ruske sile zagrešile hude zločine, še vedno zbirajo dokaze. Rusija zanika, da so bili v Buči storjeni vojni zločini. V četrtek je tiskovna predstavnica zunanjega ministrstva Marija Zaharova podobe iz Buče označila za "surovo in cinično provokacijo Kijeva".

Današnjo podobo Buče si oglejte v galeriji.

Lukašenko: Zahod želi vkorakati v Belorusijo

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je medtem v nagovoru državljanom pozval k premirju v Ukrajini in začetku mirovnih pogovorov. "Tvegal bom in pozval h koncu prelivanja krvi in razglasitvi premirja. Vse zadeve, povezane z ozemljem, obnovo in varnostjo se morajo rešiti za pogajalsko mizo brez vnaprejšnjih predpogojev." Po mnenju 68-letnega beloruskega voditelja Kijev ne more računati na zmago proti jedrski sili, kot je Rusija, še posebej ko bo ruska orožarska industrija začela delati s polno paro. "Zdaj je veliko informacij o skorajšnji protiofenzivi. To je najhujše, kar se lahko zgodi," je opozoril Lukašenko in pojasnil, da bi to uničilo vse možnosti za mirno rešitev konflikta.

Izjavil je še, da zahodna podpora Ukrajini povečuje verjetnost izbruha jedrske vojne v tej državi. "Zaradi prizadevanj ZDA in njenih satelitov se je v (Ukrajini) razplamtela totalna vojna (...), na obzorju grozi tretja svetovna vojna z jedrskim orožjem," je dejal v televizijskem nagovoru.

Obenem je Zahod obtožil, da želi vkorakati v Belorusijo, in zatrdil, da je ruska namestitev taktičnega jedrskega orožja v Belorusiji "priložnost za zaščito države" pred zahodnimi grožnjami.

Ruski predsednik Putin je nedavno napovedal, da bo Rusija v Belorusiji namestila taktično jedrsko orožje. Kot je dejal, Moskva s tem ne krši nobenih mednarodnih konvencij, saj da ZDA to počnejo že desetletja na ozemlju svojih zaveznic. Priprave za namestitev orožja naj bi se začele aprila.

Lukašenko je sicer tesen zaveznik Putina. Ruski vojski je na začetku ruske invazije na Ukrajino že dal na voljo belorusko ozemlje. Prav tako so se beloruski volivci na referendumu kmalu po izbruhu vojne odločili, da ima lahko njihova država jedrsko orožje na svojem ozemlju.

Na Lukašenkov poziv k mirovnim pogajanjem so se že odzvali v Kremlju. Tiskovni predstavnik Dimitrij Peskov je dejal, da bo Putin o tem z njim razpravljal prihodnji teden, a da s premirjem v tem trenutku ne bi mogli doseči ciljev "posebne vojaške operacije".

ZN: Vojna v Ukrajini ogroža stabilnost številnih držav

Zaradi ruske vojne v Ukrajini se zaostruje najhujša svetovna kriza življenjskih stroškov v tej generaciji, ki ogroža stabilnost številnih držav, je v Ženevi opozoril visoki komisar ZN-a za človekove pravice Volker Türk.

Po besedah visokega komisarja je močno povečanje cen hrane, energije in drugih dobrin zaradi vojne v Ukrajini povečalo napetosti in neenakosti v vseh regijah sveta. Kot je dejal v govoru pred svetom Združenih narodov, se zaradi tega zaostruje "najhujša svetovna kriza življenjskih stroškov v tej generaciji", ki je v revščino pahnila okoli 71 milijonov ljudi in ki "ogroža stabilnost številnih držav".

Poleg tega je 37 let po jedrski nesreči v Černobilu "še ena ukrajinska jedrska elektrarna, v Zaporožju, še naprej izpostavljena velikemu tveganju, ki lahko vpliva na milijone ljudi", je opozoril Türk.

"V času, ko se človeštvo sooča z izjemnimi eksistenčnimi izzivi, nas ta uničujoča vojna odvrača od iskanja rešitev in zagotavljanja našega preživetja," je dejal in dodal, da se vojna mora končati.

Po podatkih komisarjevega urada je od začetka vojne v Ukrajini umrlo več kot 8400 civilistov, več kot 14.000 pa je bilo ranjenih. Ob tem je opozoril, da je to "le vrh ledene gore", večina civilnih žrtev pa je posledica ruskih napadov na stanovanjske soseske.

Türk je poudaril tudi ugotovitve preiskovalne skupine ZN-a o "številnih usmrtitvah brez sodnega postopka in ciljno usmerjenih napadih na civiliste", ki so jih izvedle ruske sile in z njimi povezane oborožene skupine, kot je najemniška skupina Wagner, ter "621 primerih prisilnih izginotij in samovoljnega pridržanja". Na podlagi teh ugotovitev so sicer hitre, izvensodne usmrtitve izvajale tudi ukrajinske sile.

Vodja misije ZN-a za spremljanje zlorab človekovih pravic v Ukrajini Matilda Bogner je pred tednom dni na novinarski konferenci v Kijevu povedala, da so ZN-u v zadnjem času zaznali skupinske usmrtitve vojnih ujetnikov na obeh straneh, in izrazila zaskrbljenost nad temi dejstvi. Moskva in Kijev se sicer vse od ruskega vdora v Ukrajino pred letom dni medsebojno obtožujeta krutega ravnanja z vojnimi ujetniki.