Putin je dodal, da kritike ne bodo ovirale ruskih bojnih nalog, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Zaradi napadov na ukrajinsko energetsko infrastrukturo je več milijonov ljudi ostalo brez elektrike in vode.

Ruske zračne napade je označil kot odgovor na eksplozijo na mostu, ki celinsko Rusijo povezuje z nezakonito priključenim ukrajinskim polotokom Krim. Rusija je namreč odgovornost za eksplozijo pripisala Ukrajini.

Putin Kijev obtožuje genocida

Prav tako je Putin obtožil Kijev, da je razstrelil daljnovode jedrske elektrarne Kursk in da ne dobavlja vode mestu Doneck na vzhodu Ukrajine.

"Če mestu z več kot milijon prebivalci ne zagotovite vode, je to genocid," je dejal ter pri tem Zahod obtožil popolnega molka in pristranskosti do Rusije. "Takoj ko se premaknemo in naredimo nekaj v odgovor, pa se po vsem vesolju širi vik in krik," je še dodal.

Moskva je poleg tega sporočila, da so nad Črnim morjem v bližini Sevastopola sestrelile domnevno ukrajinsko brezpilotno letalo. "Zagotovo obstajajo tveganja, saj ukrajinska stran nadaljuje svojo politiko terorističnih napadov. Toda po drugi strani, informacije, ki jih dobivamo, kažejo, da se izvajajo učinkoviti protiukrepi," je v odzivu na sestrelitev letala povedal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

Ločeno od tega incidenta je Rusija aretirala dva človeka, ki sta obtožena vohunjenja za Ukrajino na Krimu, je sporočila ruska varnostno-obveščevalna služba FSB. "FSB je ustavil nezakonite dejavnosti dveh ruskih državljanov, ki sta osumljena veleizdaje v obliki vohunjenja v interesu varnostne službe Ukrajine," je navedeno v izjavi službe.

Scholz: Tveganje za rusko uporabo jedrskega orožja se je za zdaj zmanjšalo

Zaradi mednarodnega pritiska se je zmanjšala nevarnost, da bi ruski predsednik Putin v Ukrajini uporabil jedrsko orožje, je v intervjuju dejal nemški kancler Olaf Scholz. Izrazil je tudi upanje, da bo Nemčija v petih letih razvila protiraketni ščit.

"Spremenila se je ena stvar, in sicer da je Rusija prenehala groziti z uporabo jedrskega orožja. Kot odziv na mednarodno skupnost, ki je postavila rdečo črto," je v intervjuju za današnjo izdajo več nemških časopisov, ki so del medijske skupine Funke, dejal Scholz. Ob tem je poudaril, da je pomembno, da se kljub globokemu razkolu nadaljuje dialog z Rusijo.

Njegova izjava prihaja po tem, ko je ruski predsednik Vladimir Putin v nagovoru na letnem zasedanju kremeljskega sveta za človekove pravice v sredo dejal, da bo Rusija jedrsko orožje uporabila le, če bo napadena.

Na vprašanje o spornih izjavah francoskega predsednika Emmanuela Macrona glede zagotavljanja varnostnih jamstev Moskvi je Scholz medtem vztrajal, da bi morala biti prednostna naloga Rusije, da nemudoma konča vojno in umakne svoje vojake iz Ukrajine, poroča nemški Deutsche Welle.

"Res je, da potem sledi naslednje vprašanje, kako lahko dosežemo varnost za Evropo. Seveda smo se z Rusijo pripravljeni pogovarjati o nadzoru orožja v Evropi. To smo ponudili že pred vojno in naše stališče se ni spremenilo," je dodal.

Pri tem je poudaril, da si Nemčija v prihodnjih petih letih želi razviti protiraketni obrambni ščit. "Trenutno se vlada pogovarja s proizvajalci različnih sistemov protizračne obrambe, da bi se pripravila na konkretne odločitve," je pojasnil.

Ponovil je tudi, da bo njegova vlada povečala obrambne izdatke na dva odstotka BDP-ja, kar bo vključevalo tudi širitev zračne obrambe s t. i. nebeškim ščitom skupaj z drugimi članicami zveze Nato.

Nemčija in več kot ducat partneric si namreč prizadevajo za skupno nabavo sistemov zračne obrambe, ki bodo zavezniško ozemlje varovali pred raketami. Med obravnavanimi možnostmi so izraelski sistemi protizračne obrambe Arrow 3, ameriški Patriot in nemški Iris-T.