"V tem obdobju bodo vse sovražnosti prenehale," so sporočili iz Kremlja in dodali, da je Putin odločitev sprejel iz "humanitarnih razlogov". "Rusija meni, da bi morala ukrajinska stran slediti temu zgledu. V primeru kršitev premirja s strani ukrajinske strani se bodo ruske oborožene sile ustrezno in učinkovito odzvale," so še sporočili v Kremlju.

To je druga Putinova enostranska razglasitev prekinitve ognja po velikonočnem premirju, ki je trajalo 30 ur, a sta ga obe strani večkrat kršili.

V Kijevu medtem pozivajo k najmanj 30-dnevni prekinitvi ognja, ki da bi moralo nastopiti takoj. "Če si Rusija resnično želi miru, mora takoj ustaviti napade. Zakaj bi čakala do 8. maja?" je na družbenem omrežju X zapisal ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha. Dodal je, da je Ukrajina pripravljena podpreti trajno in celovito premirje "za vsaj 30 dni".

Putin je prekinitev ognja odredil potem, ko je ameriški predsednik Donald Trump pred dnevi podvomil o njegovi pripravljenosti, da konča več kot tri leta trajajoči konflikt v Ukrajini in Rusiji zagrozil z novimi sankcijami.

V Washingtonu so medtem poudarili, da si Trump želi trajno in ne začasno premirje. "Vse bolj je razočaran nad voditeljema obeh držav," je dejala tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je danes že pred Putinovo napovedjo povedal, da je Moskva pripravljena začeti mirovne pogovore z Ukrajino brez predpogojev.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je kot pogoj za kakršna koli pogajanja s Kijevom postavil mednarodno priznanje polotoka Krim in štirih ukrajinskih regij, ki si jih je priključila Rusija.

Trump meni, da se je Zelenski pripravljen odpovedati Krimu

Trump pa je v nedeljo dejal, da se je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pripravljen odpovedati polotoku Krim v okviru dogovora o prekinitvi ognja. Putina je ob tem pozval, naj konča napade in podpiše dogovor. "Mislim, da," je na vprašanje, ali se je Zelenski pripravljen odreči Krimu, odgovoril Trump. Zelenski je sicer doslej vztrajno zavračal to možnost.

Ameriški predsednik je pojasnil, da sta se o usodi polotoka na kratko pogovarjala tudi med srečanjem ob robu sobotnega pogreba papeža Frančiška.

Trump je po nastopu mandata začel s poskusi za končanje vojne v Ukrajini. Kijev in zahodni zavezniki so se bali, da bo v pogajanjih zavzel prorusko stališče, a je v zadnjih dneh postal bolj nestrpen do Putina.

"Hočem, da preneha streljati, se usede in podpiše dogovor," je v nedeljo dejal Trump, ko so ga vprašali, kaj želi od Putina. "Verjamem, da imamo dogovor, in želim, da ga podpiše," je dodal.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je medtem v nedeljo dejal, da bo ta teden ključen za odločitev o tem, ali sta Rusija in Ukrajina pripravljeni skleniti dogovor o koncu vojne. Po njegovih besedah je dogovor zelo blizu.

Ob tem je poudaril, da vojaške rešitve za to vojno ni in da jo bo treba najti s pogajanji, pri čemer bosta morali biti obe strani pripravljeni na popuščanje.

Prvo priznanje Severne Koreje

Severna Koreja je pred tem prvič priznala, da je na ukaz voditelja Kim Džong Una poslala svoje vojake v boj za Rusijo v ukrajinski vojni in po besedah Pjongjanga pomagala znova prevzeti nadzor nad ruskim ozemljem, ki so ga od avgusta lani zasedale ukrajinske sile.

Zmagovita bitka za osvoboditev ruske Kurske oblasti je pokazala "najvišjo strateško raven trdnega vojaškega prijateljstva" med Severno Korejo in Rusijo, je sporočilo vladajoče severnokorejske delavske stranke povzela državna medijska agencija KCNA.

Rusija je konec prejšnjega tedna sporočila, da so bile ukrajinske sile izgnane iz zadnje ruske vasi, ki so jo zasedale po presenetljivem vdoru v Kursko oblast v začetku avgusta lani, čeprav Kijev trditve Moskve zanika in trdi, da njegove sile še vedno delujejo na nekaterih delih ruskega ozemlja.

Kot je pojasnila centralna vojaška komisija Delavske stranke Severne Koreje, se je voditelj Kim odločil za napotitev vojakov v skladu s sporazumom o celovitem strateškem partnerstvu, ki ga je lani podpisal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.

Iz Kremlja so sporočili, da se je Putin zahvalil Kimu za pomoč. "To zelo cenimo in smo globoko hvaležni tovarišu Kim Jong-unu osebno (...) in severnokorejskemu ljudstvu," je dejal.

Po Kimovih ukazih so se severnokorejske vojaške enote bojevale tako junaško in pogumno, kot bi se tudi za svojo državo, je sporočila komisija. Severna Koreja "si v čast šteje zavezništvo s tako močno državo, kot je Ruska federacija," je sporočila KCNA.

"Vsi, ki so se bojevali za pravico, so junaki in predstavniki časti domovine," naj bi ob tem dejal Kim in napovedal gradnjo spomenika v čast "bojnim podvigom" severnokorejskih sil. Omenil je tudi počastitev padlih in skrb za družine vojnih veteranov, s čimer je prvič potrdil, da so v spopadih imeli izgube.

Moskva pozdravila junaštvo severnokorejskih vojakov

Pred tem je v soboto navzočnost severnokorejskih vojakov v Kursku potrdil načelnik generalštaba ruske vojske Valerij Gerasimov, ki je pohvalil njihovo junaštvo in poudaril, da so pomembno prispevali k porazu ukrajinskih sil v regiji.

V Seulu so se na potrditev napotitve odzvali z besedami, da ta predstavlja kršitev varnostnih resolucij Združenih narodov. "Z uradnim priznanjem je (Severna Koreja) priznala svoja kriminalna dejanja," je dejal tiskovni predstavnik južnokorejskega obrambnega ministrstva.

O prisotnosti severnokorejskih sil na bojiščih rusko-ukrajinske vojne so sicer v preteklih mesecih večkrat poročali tako južnokorejski obveščevalci kot obveščevalne službe zahodnih sil. Po njihovih navedbah je Pjongjang od lanskega oktobra v Kursk poslal več kot 10.000 vojakov.

Moskva in Pjongjang, ki sta od začetka ruskega napada na Ukrajino leta 2022 okrepila politične, vojaške in kulturne vezi, te informacije doslej nista ne potrdila ne zanikala.