Več ukrajinskih zaveznic, vključno z ZDA in Nemčijo, je Kijevu dalo dovoljenje za uporabo zahodnega orožja za napade na cilje znotraj Rusije.

"Če nekdo meni, da je mogoče dobaviti takšno orožje na vojno območje, da bi napadli naše ozemlje in nam povzročili težave, zakaj potem ne bi tudi mi imeli pravice dobaviti orožja istega tipa na območja sveta, kjer bodo izvedeni napadi na objekte teh zahodnih držav," je na prvi novinarski konferenci s tujimi tiskovnimi agencijami od začetka vojne v Ukrajini izjavil Putin.

Putin sicer ni pojasnil, katerim državam bi Rusija lahko dobavila orožje s tem namenom, poroča BBC.

Kritičen je bil predvsem do Nemčije. Poudaril je, da je prihod prvih nemških tankov v Ukrajino povzročil "moralni in etični šok" v Rusiji. "Ko nemške oblasti trdijo, da bo še več raket napadalo cilje na ruskem ozemlju, to dokončno uničuje rusko-nemške odnose," je dodal.

Ponovil je, da Rusija ni začela vojne proti Ukrajini, in krivdo zanjo pripisal majdanski revoluciji leta 2014. "Vsi mislijo, da je Rusija začela vojno v Ukrajini. Rad bi poudaril, da se nihče na Zahodu, v Evropi, noče spomniti, kako se je ta tragedija začela," je dejal.

Majdansko revolucijo je sprožila odločitev takratnega ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča za zavrnitev pridružitvenega sporazuma Ukrajine in EU-ja. Niz protestov in nemirov je pripeljal do zrušenja Janukoviča z oblasti. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je majdansko revolucijo označil za "prvo zmago" v vojni proti Rusiji.

Na vprašanje o številu ubitih ruskih vojakov v vojni je odgovoril le, da so ukrajinske izgube petkrat večje. Dodal je, da so zahodni vojaški inštruktorji dejavni v Ukrajini in da so utrpeli izgube, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Putin: Ideja, da bi napadli Nato, neumnost

Prav tako je zatrdil, da Moskva nima imperialističnih ambicij, idejo, da bi Rusija lahko napadla zvezo Nato, pa je označil za "popolno neumnost". Ob tem je še dejal, da bi Rusija jedrsko orožje uporabila le za obrambo suverenosti in celovitosti svojega ozemlja, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Glede smrti novinarja francoske tiskovne agencije AFP Armana Soldina lani v Ukrajini, kar je bilo verjetno posledica ruskega raketnega obstreljevanja, je Putin povedal, da je Moskva pripravljena pomagati pri preiskavi incidenta. "Pripravljeni smo opraviti to delo. Ne vem, kako bi to lahko storili v praksi, saj je ta oseba umrla na vojnem območju," je poudaril.

Ob tem je tudi dodal, da so Rusija in ZDA v stiku glede morebitne izmenjave zapornikov, s katero bi izpustili ameriškega novinarja Evana Gershkovicha, ki so ga v Rusiji zaradi domnevnega vohunjenja prijeli marca lani.

Kritičen je bil tudi do obsodbe nekdanjega predsednika ZDA Donalda Trumpa, ki je po odločitvi sodišča nedavno kriv v vseh 34 točkah obtožnice ponarejanja poslovnih dokumentov. "Po vsem svetu je očitno, da je pregon Trumpa preprosto izkoriščanje sodnega sistema med notranjepolitičnim bojem," je ocenil.

Pri tem je ponovil, da tako zmaga Trumpa kot ponovna izvolitev trenutnega predsednika Joeja Bidna na ameriških predsedniških volitvah ne bi bistveno spremenila odnosov med Moskvo in Washingtonom.

Stoltenberg: "Ne zaznavamo neposredne vojaške grožnje nobeni zaveznici Nata"

Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je ob prvem obisku Finske, odkar se je država aprila lani pridružila zavezništvu, zagotovil, da Nato ne načrtuje napotitve vojakov v Ukrajino. Ob tem je poudaril, da je treba Kijevu zagotoviti trajno podporo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Nato ne načrtuje napotitve vojakov v Ukrajino," je dejal Stoltenberg na srečanju s finskim predsednikom Alexandrom Stubbom. Kot je pojasnil, pa išče zavezništvo dolgoročne finančne zaveze članic za zagotavljanje podpore Ukrajini tako dolgo, kot jo bo potrebovala.

"Zadnje mesece smo doživeli nekaj zastojev in zamikov pri dobavi vojaške podpore Ukrajini," je še bil kritičen Stoltenberg in dodal, da je treba zagotoviti, da se to ne ponovi.

Podobno je prvi mož Nata zagotovil februarja v odzivu na izjave francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki v okviru podpore Ukrajini ni izključil možnosti napotitve sil v Ukrajino. Stoltenberg je tudi tedaj dejal, da zavezništvo nima teh načrtov.

Na vprašanje, kakšno je tveganje morebitnega ruskega napada na katero od članic Nata, je Stoltenberg dejal, da "ne zaznavamo neposredne vojaške grožnje nobeni zaveznici Nata". "Predstava o tem, da je pred nami nekakšno odštevanje do naslednje vojne, je napačna," je zatrdil prvi mož Nata.

Finska, ki ima 1300 kilometrov dolgo mejo z Rusijo, je zaradi agresije svoje sosede na Ukrajino aprila lani postala 31. članica zavezništva. Letos marca se je Natu kot 32. članica pridružila še Švedska.