Proračun za vojsko bo prihodnje leto za 29 milijard evrov večji od letošnjega, ki je bil doslej rekordno velik.

Poraba za vojsko in varnost bo leta 2025 skupaj predstavljala okoli 40 odstotkov celotnega ruskega proračuna oziroma 41,5 bilijona rubljev.

Številke kažejo, da je ruski predsednik Vladimir Putin sprejel, kot temu pravijo ekonomisti, "vojaški keynesijanizem", ki ga je zaznamovalo veliko povečanje vojaške porabe, piše Guardian. Oblasti so na ta način spodbudile porabo in povečale inflacijo.

Ruski portal Bell, specializiran za gospodarstvo, poroča, da povečanje vojaškega proračuna pomeni, da bosta povečano financiranje vojske in napihnjen obrambni sektor ostala glavna prioriteta tudi, če bi se vojna v Ukrajini kmalu končala.

Dodali so, da bo poraba za vojsko in varnost presegla skupno porabo za izobraževanje, zdravstvo, socialne politike in gospodarstvo.

Guardian piše, da velika poraba Rusije za vojsko skrbi evropske vojne načrtovalce, ki pravijo, da je Nato podcenil zmožnost Rusije ohranjati dolgotrajno vojno.

Medtem živi Ukrajina v negotovosti glede stopnje prihodnje podpore svojih najtesnejših zaveznikov.

Putin je v ponedeljek ponovil, da bo Rusija v svoji "posebni vojaški operaciji" v Ukrajini dosegla "vse zastavljene cilje".

Nedavno je predsednik Rusije zahteval brezpogojno predajo Ukrajine, pozval je tudi k "denacifikaciji Ukrajine, njeno demilitarizacijo in nevtralni status".

Analitiki pa menijo, da so dolgoročni gospodarski obeti za Rusijo veliko slabši, kot so bili pred njeno invazijo v Ukrajini.

V Hersonu v ruskem obstreljevanju ubitih najmanj sedem ljudi

Medtem je bilo v ruskem obstreljevanju mesta Herson na jugu Ukrajine ubitih najmanj sedem ljudi, je sporočilo tožilstvo v istoimenski regiji, ki jo deloma nadzorujejo ruske sile.

"1. oktobra okoli 9. ure zjutraj po krajevnem času so ruske sile napadle središče Hersona, domnevno s topništvom," je na omrežju Telegram sporočilo tožilstvo regije Herson in dodalo, da je bilo v napadu ubitih sedem ljudi, tri ženske in štirje moški. Še trije civilisti so bili ranjeni.

Rusija si je 30. septembra 2022 po referendumih, ki so jih izvedle proruske oblasti, enostransko priključila ukrajinsko Lugansko, Doneško, Hersonsko in Zaporoško oblast. Ukrajina in številne zahodne države so referendume označile za nezakonite in poudarile, da priključitve ne bodo priznale.

Rusija kljub rednim napadom zasedenih regij ne nadzoruje v celoti, medtem pa še naprej izvaja napade tudi na druge ukrajinske regije.

Zvečer je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v svojem rednem nagovoru opozoril, da so razmere na fronti zelo zahtevne. "Najpomembnejše je, da z vsemi razpoložljivimi sredstvi in orodji pritiskamo na Rusijo, da bi čim prej dosegli naš cilj, to je resnični in pravični mir za Ukrajino," je dejal.